“Levica ne bo podpirala desne vlade. A desna ni le vlada Janeza Janše, dejanja so tista, ki določijo značaj vlade. Vlado Marjana Šarca vleče na desno. Sporazuma z Levico se ne drži, v njenih politikah se pojavljajo močne neoliberalne in avtoritarne tendence,” je po seji sveta v Brežicah povedal Mesec in spomnil, da je vlada pokazala drugačen obraz od tistega na koalicijskih pogajanjih in ob podpisu sporazuma z Levico.

Levica bo po njegovih navedbah lahko podprla proračuna za leti 2020 in 2021 le v primeru, da bo vlada te namere opustila ter dosledno spoštovala sporazum z Levico oz. izpolnila vse zahteve. Če do tega ne bo prišlo, bi to tako rekoč pomenilo konec njenega sodelovanja z vlado. A bodo o tem dokončno še odločali, saj za zdaj sodelovanja z vlado še ne prekinjajo, pač pa jo le opominjajo.

Mesec je zatrdil, da so pripravljeni tudi na predčasne volitve. “V politiki nismo zato, da bi imeli varne funkcije in zagotovljene osebne dohodke, ampak zato, da zadeve spreminjamo, da delamo, kar smo obljubljali pred volitvami, torej ustvarjamo blaginjo za vse, ne le za peščico,” je zagotovil.

Spomnil je, da so se Šarčevo vlado odločili podpreti iz dveh razlogov. Pričakovali so, da bodo dogovori držali in da bodo lahko izvajali projekte iz sporazuma za letos, kjer so si kot prioritete zadali stanovanjsko politiko, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in odpravo prekarnosti.

Drugi razlog za to, da so podprli premierja Marjana Šarca in rebalans proračuna za lani, je bilo po besedah Mesca pričakovanje, da bo Slovenija “po dolgih letih neoliberalnih vlad končno dobila levosredinsko vlado, ki ne bo varčevala na revežih, ki bo odpravljala temeljne razvojne in socialne težave družbe in bo imela okoljski program”. A v Levici ugotavljajo, da ti cilji niso bili doseženi.

Od 13 projektov, ki so jih dorekli v sporazumu o sodelovanju z vlado za letos, je potrjen le eden, in sicer zakon o nepremičninskem posredovanju. Na drugih projektih se zatika, opozarjajo v Levici. Navedel je med drugim uskladitev minimalne urne postavke za študente z minimalno plačo in prenos stanovanj DUTB na Stanovanjski sklad RS.

Da Šarčevo vlado močno vleče v desno, napeljujejo številne politike zadnjih tednov in mesecev, ugotavljajo v Levici. Mesec je izpostavil dohodninsko reformo, ki bo “javne finance oklestila za 128 milijonov evrov v imenu davčnih odpustkov za pet odstotkov najbolje plačanih v državi”, ter uvajanje policijskega nadzora nad 1,7 milijona letalskimi potniki v Sloveniji. Izpostavljajo še napoved podvojitve sredstev za Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, pošiljanje dronov na mejo s Hrvaško in postavljanje panelne ograje.

Opozarjajo še na neobstoječo vladno podnebno politiko, pri čemer izpostavljajo odločitev za 1,2 milijarde težko investicijo v širitev ljubljanske obvoznice. Levica pa je nenazadnje kritična tudi do namer v proračunu za prihodnji dve leti. Izpostavljajo napovedane reze v kulturo, “vlada pa se je poslužila tudi protisocialnih politik, ukinila bi namreč socialni dodatek za aktivnost, ki bi prizadel revne in revne zaposlene”. “Za razliko od preteklih vlad, ki so varčevale na najšibkejših v času gospodarske krize, aktualna vlada to počne v času konjunkture,” opozarja Mesec.

“Vse te politike niso politike levosredinske vlade, pač pa desne, avtoritarne vlade,” je do Šarčeve ekipe oster Mesec. Svet stranke je bil v sklepih soglasen.

Premier Šarec pogojev Levice za zdaj še ne komentira, prav tako molčijo v večini koalicijskih strank. Odzvali so se le v SAB, kjer verjamejo, da bo Levica podprla proračun, saj so politike te vlade zelo levo usmerjene tudi po njihovi zaslugi. “To smo lahko videli pri predlogu financiranja šolstva,” je za STA navedel generalni sekretar stranke Jernej Pavlič. Dodal je, da pričakujejo bolj intenzivna usklajevanja med LMŠ in Levico, ključno pa je, da se morajo dogovorov tudi držati.

Pogoji Levice za podporo proračunu so še podkrepili napovedi, da bo sprejemanje proračuna jeseni za koalicijo eden najtežjih projektov, ki lahko zaznamuje politični prostor. Manjšinska vlada želi za primer veta proračunskim dokumentom zagotoviti 46 glasov, kar pa pomeni, da potrebuje tudi glasove zunaj koalicije. Premier Marjan Šarec je tako koalicijskim partnericam že omenil možnost vezave zaupnice na proračunske dokumente.