Pahor ter ministra Hojs in Tonin so sredi aprila skupaj z vrhom slovenske vojske in policijo preverjali teren ob meji ter se skupaj zavzeli za podelitev posebnih pooblastil slovenski vojski, ki bi se na tem območju pridružila policiji. A v javnosti so odmevale predvsem fotografije, iz katerih je razvidno, da delegacija ni upoštevala ukrepov, ki jih je vlada sprejela za zajezitev koronavirusa. Med drugim niso nosili zaščitnih mask, prav tako niso upoštevali varnostne razdalje.
Verstovšek je danes zoper vse, ki so bili tam prisotni, vložil kazensko ovadbo. Kot je pojasnil za STA, o tem, da bi lahko šlo za kaznivo dejanje, sploh ni razmišljal, a je mnenje spremenil po tistem, ko je minister Hojs na Twitterju izrazil pričakovanje, da bo policija zaradi kršenja vladnih odlokov kazensko ovadila udeležence petkovih in ponedeljkovih protestnih shodov, pri čemer naj bi za identifikacijo udeležencev uporabila javno objavljene slike v medijih in na družbenih omrežjih.
“Če so protestniki storili kaznivo dejanje, potem so ga še toliko bolj ti politiki, to si upam trditi,” je dejal celjski odvetnik. Prepričan je, da bi zelo težko nekdo odločil, da eno je kaznivo dejanje, drugo pa ne.
Na zdravstvenem inšpektoratu so sicer v zvezi z dogodkom ob Kolpi prejeli več prijav zoper Pahorja, Hojsa, Tonina in druge, a kot so pojasnili, omenjeni niso kršili vladnega odloka. Drugi člen namreč določa, da se le ta ne uporablja za dejavnosti, ki jih izvajajo pristojne službe, za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb, so pojasnili na inšpektoratu.
Na Generalni policijski upravi so medtem za STA pojasnili, da ni nič novega glede ukrepov policije proti udeležencem protestnih shodov.
Po ponedeljkovih protestih so policisti identitete nekaterih protestnikov, ki niso upoštevali njihovih opozoril, že predali na zdravstveni inšpektorat. Ta je v tem primeru prekrškovni organ, zaenkrat na policiji predlagajo postopek zaradi kršitve odloka o omejitvi gibanja proti 26 osebam, so v torek pojasnili za STA.
Protestniki bi sicer lahko bili kaznovani tudi po 177. členu kazenskega zakonika, ki opredeljuje kaznivo dejanje širjenja nalezljive bolezni. Če bodo policisti v nadaljevanju postopka ugotovili, da so izpolnjeni elementi tega kaznivega dejanja ali kakšnega drugega kaznivega dejanja, se bodo “o pregonu posvetovali oz. uskladili s pristojnim tožilstvom”. Sicer na policiji od razglasitve epidemije niso zabeležili suma kaznivega dejanja po 177. členu kazenskega zakonika.
