Do preseganja mejnih vrednosti v Celju prihaja predvsem pozimi, ko se ostalim virom onesnaženja pridružijo kurišča za ogrevanje. Kot so za STA povedali na občini, so razlog za preseganje mejnih vrednosti tudi meteorološki pogoji, saj Celje leži v kotlini, za katero so v zimskem času značilne tudi temperaturne inverzije.

Leta 2018 je bilo v Celju dni, ko so bile dnevne vrednosti delcev PM 10 v zraku nad mejno vrednostjo, skupaj 35. V letu 2017 je bilo takih dni 49, leta 2016 52, leta 2015 pa kar 70 dni, tako da meritve kažejo trend upadanja.

Po oceni celjske občine bo zrak v mestu zagotovo čistejši, ko bodo uresničeni vsi načrtovani projekti trajnostne mobilnosti in ko bo država zgradila obvoznico. Tranzitni promet gre namreč še vedno skozi mesto, kar je nedopustno, opozarjajo na občini.

Čistejši zrak v mestu občina zagotavlja s širjenjem plinovodnega omrežja in sistema daljinskega ogrevanja, energetsko obnovo javnih zgradb in ukrepi trajnostne mobilnosti, ki jim namenjajo veliko pozornosti. Jeseni 2018 so tako uvedli javni sistem izposoje koles KolesCE, ki ga bodo letos še razširili.

Kupili so tudi deset mestnih avtobusov na stisnjen zemeljski plin in zgradili sodobno polnilnico. Na obrobju mesta gradijo vozlišče P&R, ki ga bodo namenu predali do začetka poletja, sodelujejo tudi v državnem projektu izgradnje regijskih kolesarskih poti in se pripravljajo na izgradnjo več kot 20 kilometrov novih kolesarskih stez v Celju in okolici. Nameščajo tudi polnilnice za električne avtomobile in skrbijo za ozelenitev okolja.

K izboljšanju kakovosti zraka v Celju prispevajo tudi s podeljevanjem občinskih subvencij za zamenjavo zastarelih kurilnih naprav s sodobnimi plinskimi kondenzacijskimi kotli in občinskih subvencij za zamenjavo zastarelih toplotnih postaj v stanovanjskih in javnih objektih, ki so priključeni na daljinsko ogrevanje. Od Eko sklada pa je celjska občina za naložbe, ki zmanjšujejo onesnaževanja zraka, lani prejela 2,2 milijona evrov.

Po podatkih okoljske agencije sta med večjimi onesnaževalci zraka v Celju furnirnica Merkscha in Cinkarna Celje. V furnirnici so za STA povedali, da so v zadnjih 20 letih tehnološko povsem prenovili in nadgradili proizvodnjo furnirja ter uredili izpuste v okolje pod dovoljenimi mejami.

Lik Savinja, kot se je furnirnica imenovala v preteklosti, je imela kurilno napravo iz leta 1974, ki je v zrak letno izpustila skoraj 84 ton prahu. Napravo so leta 1999 sanirali in vgradili elektrofilter, da je zadostila mejni vrednosti izpustov 150 miligramov na kubični meter. S tem se je letni izpust praha zmanjšal na 22 ton.

Kot so še dodali v furnirnici, so investirali tudi v novo elektrarno na lesno biomaso, ki je začela obratovati leta 2007. S tem se je podvojila proizvodnja pare, izpust praha pa se je zmanjšal pod zakonsko zahtevo 50 miligramov na kubični meter. V zrak letno izpustijo povprečno 13 ton prahu.

Kot so zatrdili, furnirnica Merkscha ne glede na letni čas proizvede enako količino energije iz obnovljivih virov, kamor spada biomasa. “Zmotno je mišljenje, da pozimi kurimo več in smo zato eden izmed večjih virov onesnaževanja v zimskem obdobju. V omrežje daljinskega ogrevanja pošiljamo energijo iz kotlovnice na biomaso ter tako ogrevamo del Celja,” so še pojasnili v furnirnici.

Lesno biomaso kupujejo od domačih dobaviteljev, ki je večinoma pridobljena iz slovenskih gozdov. V distribucijsko električno omrežje tako furnirnica daje čisto energijo, ki jo pridobiva iz lesne biomase in iz sončnih elektrarn, ki jih imajo nameščene po strehah družbe, so zatrdili.

Po navedbah Cinkarne Celje so v zadnjih letih z investicijskimi in organizacijskimi ukrepi tudi v cinkarni dosegli zmanjšanje emisij v zrak in s tem prispevali k boljšemu zraku v Celju. V zadnjih letih so si za cilj zadali zmanjšanje emisij prahu, medtem ko so glavnino ukrepov za zmanjševanje emisij žveplovega dioksida in njegovih spojin na tehnično dosegljiv minimum izvedli že do leta 2006.

Med drugim so tako nadgradili ali zamenjali čistilne naprave, tako da so skladne z najboljšo razpoložljivo tehniko in imajo večjo učinkovitostjo čiščenja, na večjih virih so namestili merilnike za trajno spremljanje delovanja čistilne naprave in merjenja emisijskih koncentracij. Prav tako so postavili strožje mejne vrednosti za emisije prahu kot predvideva zakonodaja in kot jih predpisuje okoljevarstveno dovoljenje. Izvedli so tudi ukrepe za zmanjševanje razpršenih emisij.

“Gre za izvedbo ukrepov, ki povečujejo tesnost naprav, zapiranje skladišč s sipkimi materiali, vlaženje prašnih materialov, ki so skladiščeni na prostem v poletnem obdobju, zmanjševanje poti padanja pri pretovarjanju sipkih snovi. Z vsemi ukrepi nam je uspelo od leta 2008 zmanjšati emisijo prahu za 69 odstotkov,” so še navedli v cinkarni.