Vlada je danes za dodatna dva meseca podaljšala uredbo o oblikovanju cen za 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo. Hkrati se je seznanila z analizo o javnofinančnih učinkih postopne liberalizacije cen na avtocestah in hitrih cestah, iz katere izhaja, da bi deregulacija cen ob dvigu marž distributerjev imela vpliv na javnofinančne prihodke. Vlada se je sicer v začetku aprilu odločila za delno sprostitev cen naftnih derivatov. Tako ne določa več cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja. Obstoječo uredbo o oblikovanju cen za 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo medtem podaljšuje, nazadnje jo je za en mesec v začetku junija. Skladno z novim, tokrat dvomesečnim podaljšanjem uredbe, oblikovanje cen 95-oktanskega bencina in dizla ostaja enako kot doslej - predpisana je metodologija oblikovanja cen naftnih derivatov, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečajev dolarja in evra. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij. Uredba začne veljati v soboto. Ministrstvi za finance in za gospodarstvo sta medtem po naročilu vlade pripravili skupno analizo o javnofinančnih učinkih postopne liberalizacije cen naftnih derivatov, ki se prodajajo na bencinskih servisih na servisnih prometnih površinah avtocest in hitrih cest. Iz nje izhaja, da bi deregulacija cen na avtocestah in hitrih cestah vplivala na spremembo prodajnih cen in količine prodanih naftnih derivatov, kar bi posledično zmanjšalo javnofinančne prihodke. Ob upoštevanju enoletnega zamika pri prilivih davka od dohodkov pravnih oseb v državni proračun bi bili lahko prihodnje leto proračunski prihodki nižji za do 2,2 milijona evrov, če bi distributerji zvišali maržo za 50 odstotkov. V letu 2018 bi lahko bili ob 100-odstotnem dvigu marž glede na trenutne proračunski prihodki nižji za do 3,9 milijona evrov, od leta 2019 dalje pa za do največ 3,3 milijone evrov, če bi se marža dvignila za 100 odstotkov.Gospodarstvo