Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčevja, ki jo povzroča virus, ta pa se širi prek vboda okuženega klopa ali pa pitja neprekuhanega mleka okužene živali, je na današnji okrogli mizi, ki je potekala v organizaciji Kluba STA, pojasnil infektolog z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Franc Strle.

Večina ljudi pri nas zboli zaradi vboda klopa, zelo redki so primeri okužbe prek neprekuhanega okuženega mleka, je pojasnil Strle. Med tistimi, ki zbolijo, jih dve tretjini ne navajata, da so imeli pred tem klopa. Po drugi strani pa pri večini tistih, ki so okuženi, bolezen mine brez znakov, je dodal.

Bolezen poteka v dveh fazah, in sicer v prvem obdobju se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Nato nekaj dni do tri tedne okuženi nima simptomov, nakar sledi drugo obdobje, ko ima bolnik visoko vročino s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt.

Pri otrocih je potek bolezni praviloma lažji, a to ne pomeni, da pri njih samozaščitni ukrepi niso nujni. Klopi se namreč nahajajo povečini od metra do metra in pol od tal, vbodu so tako še posebej izpostavljeni najmlajši.

Otroci v Vrtcu H. C. Andersen se pogosto zadržujejo v naravi tudi zunaj vrtčevskih ograj, pri čemer pa vzgojitelji starše na to vedno opozorijo, da so potem pozorni pri umivanju otrok in jih skrbno pregledajo tudi za klope, je pojasnila ravnateljica vrtca Tina Merčnik.

A ker so ob odhodu v gozd klopom izpostavljeni tudi vzgojitelji, imajo zaposleni v tem vrtcu omogočeno brezplačno cepljenje. Gre za prostovoljno cepljenje, se pa po njenih besedah za to ugodnost odloča vse več zaposlenih.

Letos se je začelo tudi rutinsko cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za tri in 49-letnike, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Podatkov o tem, v kolikšnem deležu se ti generaciji odločata za cepljenje, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje po besedah nacionalne koordinatorice programa cepljenja Marte Grgič Vitek še nimajo. Je pa napovedala, da je to šele začetek in da v prihodnje pričakujejo širjenje cepljenja tudi na druge starostne skupine.

Po besedah predstavnika projekta Imuno Vida Čeplaka Mencina je pri nizki precepljenosti proti meningoencefalitisu glavna težava v tem, da ljudje ne vedo, da je cepljenje učinkovito in varno.

S tem se je strinjala infektologinja z UKC Ljubljana Petra Bogovič. Kot je dejala, se večina svojcev bolnika, ki preboli klopni meningoencefalitis, cepi potem, ko vidijo, kako je lahko to huda bolezen in da se jo da preprečiti. Tudi sama se je za cepljenje proti tej bolezni odločila šele potem, ko je na kliniki videla težke poteke te bolezni.