Ministrstvo za okolje in prostor zadnjih nekaj let opozarja uporabnike na veliko število kupljenih in posledično velike količine odpadnih nagrobnih sveč v Sloveniji. Odpadne nagrobne sveče same po sebi niso nevaren odpadek, vendar so lahko posledice njihovega zbiranja, skladiščenja in obdelave škodljivi vplivi na okolje – predvsem izpusti v zrak, vode, povzročanje hrupa, izpušni plini pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov, so opozorili na ministrstvu ta teden.

Letos za 1. november prižgite okolju prijazno ekološko svečo: Predstavljamo vam nekaj opcij!

V Sloveniji je lani iz približno 5900 ton sveč nastalo 2222 ton odpadnih nagrobnih sveč, ki so jih pri upravljavcih pokopališč prevzeli izvajalci občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. V primeru večjih pokopališč (nad 15 hektarov) so za skladiščenje pred oddajo zbiralcem skrbeli njihovi upravljavci.

Število kupljenih sveč se je sicer lani glede na leto 2010 zmanjšalo za 14 odstotkov, ministrstvo za okolje in prostor pa tudi letos uporabnike poziva k trajnostnemu ravnanju. Količine odpadkov z grobov lahko zmanjšamo tako, da prižgemo svečo manj, so izpostavili.

“Minister za okolje in prostor Simon Zajc že nekaj let na grobove svojih prednikov postavlja zastavice humanitarnih organizacij. Minister meni, da gre pri tem za lep poklon, ki še vedno upošteva tradicijo, a hkrati upošteva tudi pereči okoljski izziv glede kopičenja odpadkov,” so zapisali.

V Sloveniji je sicer 1199 pokopališč. Obiskovalci pokopališč odlagamo odpadne nagrobne sveče v posebne zabojnike na pokopališču ali ob njem. Zbiralec jih mora prevzeti in oddati v predelavo.

Odgovornost za predelavo zbranih sveč nosijo osebe, ki so sveče dale na slovenski trg (proizvajalci, uvozniki, trgovci). Ti so združeni v štiri skupne načrte ravnanja s svečami, tako da nosilec skupnega načrta uredi vse potrebno, da lahko zbiralec sveč te prevzame in jih odda v predelavo. V Sloveniji sta registrirana dva zbiralca odpadnih nagrobnih sveč in dva predelovalca, vendar eden od njiju ne deluje več.

Največje težave je v preteklih letih povzročalo kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Za nakopičene sveče iz obdobja 2016-2018 skladno z določili zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami prevzemnika – zaenkrat neuspešno – išče država; gre za slabih 700 ton sveč. Dolgoročneje pa naj bi težavo reševala nova uredba o odpadnih nagrobnih svečah, ki je bila sprejeta letos.

Končni cilj predelave sveč, ki so jih zbiralci oddali podjetju za predelavo je pridobitev sekundarnih surovin, kot so parafin, PVC, kovine, steklo in druge vrste plastike, ki večinoma nadaljujejo svojo pot v ponovni proces novih proizvodov. Delež recikliranja pri zbranih odpadnih nagrobnih svečah je “dokaj visok”, ocenjujejo na ministrstvu.

Na statističnem uradu so medtem izpostavili, da se pred dnevom spomina na mrtve v Sloveniji močno povečata uvoz cvetja, ki ga uporabljamo za okrasitev grobov in pokopališč, ter sveč. V naši državi sicer bistveno več sveč izvozimo kot uvozimo.

Oktobra lani sta bila v Sloveniji opravljeni skoraj četrtina celoletnega uvoza nageljnov in dobra petina celoletnega uvoza krizantem, je na novinarski konferenci pred dnevom spomina na mrtve dejala namestnica generalnega direktorja statističnega urada Karmen Hren.

Podobne trende so statistiki zaznali tudi pri uvozu sveč. V septembru in oktobru lani je bilo tako po besedah Hrenove uvoženih skoraj 40 odstotkov celoletnega uvoza sveč.

“V Sloveniji sicer bistveno več sveč izvozimo kot uvozimo. Lani smo jih izvozili za sedem milijonov ton, uvozili pa za dva milijona ton,” je pojasnila. Industrijska podjetja v Sloveniji so lani proizvedla za več kot devet milijonov ton sveč.