V slovenskih gorah, kjer vsako leto naštejejo okoli 1,7 milijona obiskovalcev, se začenja poletna sezona, ko se obisk še poveča. A letos so razmere še posebej zahtevne, saj so zaradi pozno zapadlega majskega snega marsikje še povsem zimske razmere, opozarjajo na Planinski zvezi Slovenije (PZS).
“Razmere so zelo resne. To je pokazal tudi minuli konec tedna, ko smo imeli že kar nekaj reševanj ljudi, ki neprimerno opremljeni zaidejo v gore,” je danes na novinarski konferenci na Lisci povedal strokovni sodelavec PZS Matjaž Šarkezi.
Čeprav se prava sezona še ni začela, so v slovenskih gorah letos našteli že 196 nesreč. Umrlo je 15 ljudi.
“Na posameznih delih predvidevamo, da se bo sneg, predvsem v senčnih legah, obdržal še julij, tudi avgust,” je dejal Šarkezi in pojasnil, ponoči še vedno zmrzuje in naredi se nekakšen kompakten led. Posebej nevaren je tisti delček ledu, ki se izteče na melišča. “Če se ta pod težo noge ne zlomi, skoraj ni možnosti, da ne bi zdrsnili. Posledično je to povezano s poškodbami,” je dodal.
Dodatna težava so sobne zevi, ki nastajajo ob skalah, kjer se sneg topi. “Ta je lahko globoka več metrov, lahko pride do zlomov in treba je biti zelo previden,” je dejal Šarkezi. Obiskovalcem gora tudi svetuje, naj pred odhodom v gore preverijo, katere planinske koče so že odprte, saj bodo številne zaradi snega začele obratovati kasneje, vse informacije o tem pa so objavljene na spletni strani PZS.
Ostale nevarnosti v gorah so klasične. Ob popoldnevih grozijo popoldanske nevihte, poti so spomladi običajno še neočiščene in polne nevarnega kamenja, zato na PZS letos promovirajo uporabo varnostne čelade. Dobro se je pozanimati tudi o varnosti poti.
“Spomladi so določeni deli planinskih poti lahko poškodovani. Sneg včasih za sabo potegne skale, te pa kline. Če ni prehoda, se je na takem mestu najbolje obrniti in o poškodovani poti obvestiti PZS,” še svetuje Šarkerzi.
Na PZS planincem svetujejo primerno obutev, ki varuje gležnje in prste na nogi, ter primerno velikost nahrbtnika, lahka oblačila ter dolge hlače, ki ščitijo pred praskami, soncem in piki. V nahrbtniku naj bodo zaščitna očala, čelna svetilka, ki je ne more nadomestiti svetilka na telefonu, kapa in rokavice, beležka in pisalo, plastična cevka za vodo pod kakšnimi balvani ter prva pomoč, je naštel Šarkezi.
V višjih legah so seveda potrebni tudi samovarovalni pas, plezalna vrv, letos pa še posebej cepin in dereze. “A previdno, vedno je pri derezah treba preveriti tudi, ali so primerne za čevlje, v katerih gremo v gore.”
Šarkezi zagovarja tudi uporabo planinskih kart, kjer pa je treba biti pozoren na njihovo starost. “Pametni telefon seže le do naše pameti, signala in trajanja baterije. Dobro je imeti še kompas, da lahko določimo, kje smo,” je dejal. Prednost posebnih digitalnih kart za telefone pa je, da vedno lahko natančno določimo svojo lokacijo.
In še zadnji nasvet: “Če se izgubimo v gorah, najprej zadihajmo in se pomirimo. Nato poskusimo najti pot nazaj do markacije ali prve znane točke. Nikakor pa trmasto ne vztrajamo v smeri, ki je ne poznamo.”
