Pogovor s Stoltenbergom je bil “zelo odkrit in poglobljen”, je povedal Cerar, ki se je v četrtek v Bruslju udeležil mini vrha Nata, danes pa se je sestal z generalnim sekretarjem in si ogledal nov dom zavezništva, tudi nove slovenske prostore.
Slovenija izboljšuje stanje na področju obrambe, dela prave korake, obrambne izdatke bo v prihodnje povečevala, saj je to pomembno zanjo in za izkazovanje odgovornega odnosa do Nata, je izpostavil premier. “Smo na pravi poti, a ta pot je težka,” je poudaril.
Ob tem je znova spomnil, da je finančni prispevek sicer pomemben, a da še zdaleč ni vse. Pomembna je tudi pripadnost vrednotam Nata, sodelovanje v operacijah in misijah ter drugih dejavnostih, na primer obveščevalnih, je poudaril.
Slovenija je po sodelovanju v misijah in operacijah po premierjevih besedah “vzorna” in s tem izkazuje skupno pripadnost.
Slovenski premier je na sestanku s Stoltenbergom pričakovano izpostavil Zahodni Balkan. Opozoril je, da razmere v regiji terjajo še večjo pozornost Nata in da ta mora ohraniti politiko odprtih vrat, ki se je tako odlično izkazala v primeru Črne gore.
Slovenija je imela po Cerarjevih besedah v minulih osmih letih v procesu približevanja Črne gore Natu “mentorsko vlogo”. “Članstvo Črne gore v Natu je velik uspeh in zagotovo krepi varnost na tem območju,” je izpostavil.
Prvo srečanje z novim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je Cerar opisal kot dobro in izrazil zadovoljstvo, da je pokazalo enotnost ter kljub nekaterim različnim pristopom zavzemanje za skupne cilje in vrednote, saj to terjajo varnostni izzivi današnjega časa.
Nov dom zavezništva je Cerar opisal kot “monumentalno zgradbo”, ki bo omogočila še boljše pogoje za delo, tudi slovenskim predstavnikom, ki jim je premier obljubil prizadevanje za izboljšanje stanja na obrambnem in varnostnem področju ter izpostavil, da ceni njihovo delo.
Od Stoltenberga danes ni bilo mogoče dobiti izjave, je pa generalni sekretar v začetku marca za STA povedal, da pozdravlja dosedanje povečanje obrambnih izdatkov v Sloveniji ter njen pomemben prispevek v operacije in misije zavezništva, a obenem poudaril, da se nadeja nadaljnjega povečanja porabe za obrambo.
Slovenija je daleč od skupnega zavezniškega cilja, da naj vsaka država za obrambo namenja dva odstotka bruto domačega proizvoda. Po deležu BDP za obrambo je med najslabšimi zaveznicami. Sploh najslabša pa je po deležu obrambnega proračuna za investicije.
V skladu z majskim sklepom vlade naj bi Slovenija letos za obrambne izdatke zagotovila dodatnih 24 milijonov in v prihodnje do leta 2025 vsako leto najmanj 30 milijonov več. Obrambni izdatki naj bi do leta 2025 dosegli 1,2 odstotka BDP.
Ameriški predsednik Trump je v četrtek članice oštel, naj vendarle prevzamejo pošten delež za skupno obrambo. Ocenil je, da je cilj dveh odstotkov “goli minimum”.
Na vprašanje, ali bo torej slovenski načrt krepitve obrambnih izdatkov glede na Trumpov poziv dovolj, je slovenski premier dejal, da je ameriški predsednik zelo neposredno izrazil svoja stališča, kot to običajno počne, in da se vse zaveznice trudijo.
Ob tem je izpostavil potrebo po premišljenih korakih in posvaril pred radikalnimi posegi. Če bomo hiteli in bodo temelji slabi, se bodo potem spet porušili, vsi koraki morajo biti premišljeni in dolgoročno vzdržni, je opozoril.
Izpostavil je tudi veliko odgovornost ministrice za obrambo Andreje Katič in pričakovanje, da bo skupaj z generalštabom našla prave rešitve za ustrezno porabo sredstev.
Izpostavil je tudi, da usklajujejo rešitve za status vojakov, za krepitev zanimanja in ugleda vojaškega poklica, ki je premalo privlačen za mlade, ki jih je treba prepričati, da je biti vojak časten poklic.
V povezavi z drugo ključno temo četrtkovega mini vrha Nata, bojem proti terorizmu, pa je spomnil, da Slovenija v globalni koaliciji za boj proti teroristični skupini Islamska država že sodeluje finančno in z inštruktorji v Iraku, in dodal, da je možno narediti tudi kakšen korak dlje, če se bo izkazala potreba.
