“Vse to potrjuje, da ni druge poti, kot da obe državi pristopita k uresničitvi razsodbe,” je prepričan Cerar. Ob tem je spomnil, da je slovenska stran hrvaški pred meseci, ko je bil še predsednik vlade, že predlagala ustanovitev mešane demarkacijske komisije, ki bi olajšala življenja ljudi ob meji.
“Kot drugo pa lahko počakamo na razsodbo še enega sodišča. Če ne prej, bo takrat jasno, da neizvršitev odločbe s strani Hrvaške pomeni ne le kršitev mednarodnega prava, pač pa tudi pravnega reda EU. Sosednja Hrvaška bo takrat primorana pristopiti k implementaciji,” je v sporočilu zapisal Cerar.
“V duhu dobrososedskih odnosov in spoštovanja skupnih evropskih temeljev pa predvsem izražamo upanje, da bo sosednja Hrvaška sedaj vendarle prenehala s kršitvami prava EU, zlasti na morju, in pristopila k implementaciji arbitražne razsodbe,” je še dodal novi zunanji minister.
Kot je poročal nemški Spiegel, je pravna služba Evropske komisije v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži, in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa naj bi, tudi na prošnjo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, nasvet lastne pravne službe ignoriral. Spiegel se sprašuje, ali je to storil tudi zato, da bi pomagal Plenkoviću, ki je član iste politične skupine kot Juncker.
Potem ko je Evropska komisija sredi junija po izteku trimesečnega roka sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji, je Cerarjeva vlada sklenila, da gre v tožbo sama.
Tako je Sodišču EU 13. julija predložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Šarec v okviru arbitraže poudarja pomen vladine prava
Premier Marjan Šarec je danes v odzivu dejal, da je treba spoštovati vladavino prava, kar je ugotovila tudi pravna služba v Bruslju, a se je komisija očitno odločila drugače. Dodal je, da je treba uveljaviti arbitražno razsodbo.
Evropska komisija je po njegovih besedah politično telo in ne sodišče, zato se lahko odloči, ali bo upoštevala mnenje pravne stroke. “Odločila se je, da bo ostala nevtralna, kar nas seveda takrat ni razveselilo, tudi danes nas še vedno ne vesli, saj je to napačno sporočilo,” je dodal.
“Mi moramo vztrajati na vladavini prava,” je Šarec še poudaril ob robu osrednje prireditve na spomin vrnitve Primorske k matični domovini v Komnu.
Po njegovih besedah je treba uveljaviti arbitražno razsodbo in spoštovati določbe sodišč. Čeprav v primeru arbitražne razsodbe ta po njegovem mnenju “ni bila tako ugodna za Slovenijo, kot je morda kdo mislil”, jo je treba uveljaviti, ker je vladavina prava vedno na prvem mestu.
Kot je poročal Spiegel, je pravna služba Evropske komisije v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži, in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa naj bi, tudi na prošnjo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, nasvet lastne pravne službe ignoriral. Spiegel se sprašuje, ali je to storil tudi zato, da bi pomagal Plenkoviću, ki je član iste politične skupine kot Juncker.
Potem ko je Evropska komisija sredi junija po izteku trimesečnega roka sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji, je slovenska vlada sklenila, da gre v tožbo sama.
Tako je Sodišču EU 13. julija predložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Židan kritičen do Junckerjevega ravnanja glede arbitraže
Predsednik državnega zbora Dejan Židan je bil danes kritičen do ravnanja predsednika Evropske komisije Jean-Claude Junckerja. Po njegovi oceni bi lahko zaradi političnih kupčkanj ogrozil temelje Evropske unije, je dejal o odzivu na poročanje nemškega tednika Spiegel o arbitraži.
Židan je spomnil, da v Sloveniji sedanja in prejšnja vlada nista desni ter da Evropsko komisijo obvladuje desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP).
“Evropska unija je nastala na spoštovanju pravnega reda, kar pomeni, da je treba pravne postulate in mednarodne sodbe v celoti spoštovati, saj to majhnim narodom daje neko varnost,” je dejal v Komnu.
Nadaljeval je, da so že ves čas slutili, da je pravo na strani Slovenije. “Zaradi političnih kupčkanj, kar lahko ogrozi temelje Evropske unije, je Juncker ravnal napačno, zato je dobro, da odhaja,” je dodal.
Ob tem si je zaželel, da bi na prihajajočih volitvah v Evropski parlament zmagali ljudje, ki jim je Evropa pomembna in se zavedajo, da je ne more biti brez pravnega reda.
Kot je poročal Spiegel, je pravna služba Evropske komisije v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži, in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa naj bi, tudi na prošnjo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, nasvet lastne pravne službe ignoriral. Spiegel se sprašuje, ali je to storil tudi zato, da bi pomagal Plenkoviću, ki je član iste politične skupine kot Juncker.
Potem ko je Evropska komisija sredi junija po izteku trimesečnega roka sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji, je slovenska vlada sklenila, da gre v tožbo sama.
Tako je Sodišču EU 13. julija predložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Pahor: Odnos komisije tudi slabo sporočilo za prihodnje sporazume o meji v regiji
Tudi predsednik republike Borut Pahor je bil danes v odzivu na poročanje nemškega tednika Spiegel o stališču pravne službe Evropske komisije glede arbitraže kritičen do komisije, ker da stališča ni upoštevala zaradi političnih razlogov. Tovrstno neupoštevanje je po njegovi oceni tudi slabo sporočilo za prihodnje sporazume o meji na Zahodnem Balkanu.
Evropska komisija je po besedah Pahorja zamudila priložnost, ker ni prisluhnila stališču svoje pravne službe in dejala, da je treba tudi spoštovati dvostranske sporazume, ki so bili ratificirani in ki so z odločbo arbitražnega sporazuma določili meje.
“To je bistvo mnenja, ki ga komisija zaradi političnih razlogov ni upoštevala,” je predsednik republike dejal ob robu osrednje prireditve na spomin vrnitve Primorske k matični domovini v Komnu.
Kot je nadaljeval, je kritičen do takšnega odnosa Evropske komisije, saj tu ne gre samo za vprašanje nespoštovanja sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško, ampak je to slabo sporočilo o nespoštovanju morebitnih doseženih sporazumov glede meja na Zahodnem Balkanu v prihodnosti.
Kot je poročal Spiegel, je pravna služba Evropske komisije v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži, in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa naj bi, tudi na prošnjo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, nasvet lastne pravne službe ignoriral. Spiegel se sprašuje, ali je to storil tudi zato, da bi pomagal Plenkoviću, ki je član iste politične skupine kot Juncker.
Potem ko je Evropska komisija sredi junija po izteku trimesečnega roka sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji, je slovenska vlada sklenila, da gre v tožbo sama.
Tako je Sodišču EU 13. julija predložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Bruselj brez komentarja na poročanje Spiegla o arbitraži
Pri Evropski komisiji niso želeli komentirati pisanja. Kot so v Bruslju pojasnili v odgovoru na vprašanje STA, ne komentirajo “številnih notranjih dokumentov, ki morda krožijo v komisiji”.
Ob tem so pri komisiji spomnili, da so 4. julija o zadevi po ustni predstavitvi vodje pravne službe razpravljali evropski komisarji.
Spomnili so še na junijske izjave govorca komisije Margaritisa Schinasa, ki je na novinarsko vprašanje, ali lahko potrdi neuradne informacije, da pravna služba komisije pritrjuje slovenskim stališčem o kršitvi evropskega prava zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe, dejal, da notranjih dokumentov služb komisije, ki jih je veliko, ne komentira.
Schinas je takrat dodal, da ne bodo podali mnenja v povezavi s slovensko tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama. Slovenija in Hrvaška naj poiščeta rešitev, komisija pa je še naprej pripravljena posredovati, se je glasilo sporočilo.
Tednik Spiegel je v petek na spletu objavil, da je pravna služba Evropske komisije v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži, in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa naj bi, tudi na prošnjo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, nasvet lastne pravne službe ignoriral. Spiegel se sprašuje, ali je to storil tudi zato, da bi pomagal Plenkoviću, ki je član iste politične skupine kot Juncker.
Potem ko je Evropska komisija junija po izteku trimesečnega roka sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji, je vlada pod vodstvom takratnega premierja Mira Cerarja sklenila, da gre v tožbo sama.
Tako je Sodišču EU julija predložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.
