Cerar, ki je z razlogi za svoj odstop danes seznanil poslance, je spomnil na svojo prisego avgusta 2014, ko je kot novoizvoljeni premier prisegel, da bo spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti ter z vsemi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
“Na zelo zgovoren način so se te tri razsežnosti prisege povezale minulo sredo. Ravno zato, ker sem dosledno ravnal po svoji vesti, sem moral v odziv na sodbo vrhovnega sodišča odstopiti,” je dejal Cerar. Kot je dodal, je odstopil tudi zato, “ker dogodki zadnjih tednov in dni niso bili več v interesu blaginje Slovenije, temveč vrste partikularnih interesov, pri čemer mislim predvsem na protirazvojno ravnanje in vse težje obvladljive predvolilne apetite različnih političnih in drugih akterjev”.
Po njegovih besedah je dosedanje delo vlade ustvarilo pogoje, da njegova načelna gesta odstopa ne prinaša nobenih dramatičnih nevarnosti, ampak odpira povsem normalen, demokratičen postopek iskanja novega družbenega soglasja. V iskanju tega soglasja pa bodo po njegovih besedah ključna nekatera vprašanja, “ki so se v svojem bistvu razgalila prav v dneh, ki so botrovali odstopu”.
Eno od teh vprašanj je po njegovih besedah, “ali je za popravo realnih krivic, ki so se v letih krize nakopičile v plačnem sistemu, res dovoljeno povzročati nove krivice”. Prav tako bo ključni vprašanje, ali je za ustavljanje ključnih infrastrukturnih projektov res dovoljeno zlorabljati prav vse mogoče demokratične poti, je dodal.
Znova je poudaril, da je Slovenija v zadnjih treh letih bistveno napredovala in je v precej boljšem položaju kot leta 2014. Ob tem bilance dela svoje vlade ni posebej izpostavljal, saj jo po njegovih besedah “poznate vsi, tudi če je ne priznavate”.
Napovedal je še, da bo vlada, ki bo do izvolitve nove opravljala tekoče posle, storila vse, da se zaščitijo interesi države in državljanov v Novi ljubljanski banki. S sindikati javnega sektorja pa se bo morala pogajati nova vlada, je še dodal.
“Naj živi sodobna, solidarna in svobodomiselna Slovenija,” je svojo obrazložitev odstopa zaključil Cerar.
S seznanitvijo s Cerarjevim odstopom je tako premierju kot celotni vladi prenehal mandat in bosta do izvolitve nove vlade opravljala le še tekoče posle. To pomeni, da bo vlada pri svojem delu omejena le na sprejemanje nujnih odločitev. Tako ne sme predlagati novih zakonov ali bistveno posegati v veljavne, omejitve pa ima tudi na področju kadrovanja.
Zakonodaja sicer v primeru odstopa predsednika vlade predvideva postopke iskanja novega mandatarja, a se za to, da bi ga dobili, za zdaj ne kažejo možnosti, tudi zaradi bližine rednih volitev. Tako vse kaže, da bodo državljani nekaj tednov pred predvidenimi rednimi volitvami odšli na predčasne volitve.
O tem se bo predsednik republike Borut Pahor danes in v sredo posvetoval z vodji poslanskih skupin. Z njimi bo spregovoril o morebitni nameri, da predlagajo novega mandatarja in o datumu predčasnih volitev.
Predsednik republike ima sicer za predlaganje kandidata za mandatarja 30 dni časa, a ker je Pahor že napovedal, da tega ne bo storil, se lahko ta rok tudi skrajša. Nato ima pravico do predlaganja kandidata katera koli poslanska skupina ali skupina najmanj desetih poslancev, za kar imajo 14 dni časa, sledi pa lahko še tretji poskus v 48 urah, če se poslanci zanj odločijo.
Če mandatar ne bo izvoljen oziroma kandidata ne bo, bo Pahor razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Te se v skladu z zakonom o volitvah v državni zbor opravijo najpozneje dva meseca po razpustitvi DZ. Tako je predčasne volitve – že tretje predčasne volitve zapored – pričakovati v drugi polovici maja.
Na njih bodo volivci osmič v zgodovini samostojne države izbirali novo sestavo državnega zbora za prihodnja štiri leta. Mandat sedanjega sklica DZ bo traja vse do ustanovne seje nove sestave DZ; ta mora biti sklicana najpozneje 20 dni po izvolitvi.
Po konstituiranju državnega zbora pa bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade.
