“Z interventnim zakonom smo poskrbeli za vso pravno varnost tudi naših ribičev. V primeru, če bo prišlo do kakršnekoli motnje v njihovem delu, torej ko bodo ribarili ali če bo prišlo do kakšnih izrečenih kazni na hrvaški strani, jim je zagotovljena (…) vsa pravna pomoč in sredstva na strani naše države, s katerimi bomo pokrili njihove stroške in vse tisto, kar bi jih bremenilo,” je dejal Cerar na skupni novinarski konferenci s srbsko premierko Ano Brnabić, na kateri sta spregovorila tudi o problemu arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki je slednja ne priznava.
Tudi zunanji minister Karl Erjavec je slovenskim novinarjem ob robu srečanja vlad Slovenije in Srbije, ki je potekalo na Brdu pri Kranju, dejal, da je “zelo neprijetno, da hrvaška politika živi zunaj realnega sveta, ker očitno pošilja kazni za ribolov slovenskih ribičev v slovenskem morju”. To je nedopustno in daleč od tistega, kar stalno govori hrvaški premier Andrej Plenković, da se je treba izogibati incidentom, je izpostavil.
Spomnil je, da je arbitražna sodba prvič določila mejo na morju med državama, ki ne teče po sredini Piranskega zaliva. Meni da “mora Evropska komisija začeti resno ukrepati, ker sicer bo to imelo zelo škodljive posledice”.
“Bliža se tudi turistična sezona in takšne poteze Hrvaške so neumestne, nepotrebne, nezakonite”, in kažejo, da hrvaška politika ni zrela za EU, se je odzval na današnjo novico, da so slovenski ribiči dobili prve kazni iz Hrvaške, ker so prečkali sredinsko črto v Piranskem zalivu, s tem pa naj bi nezakonito vstopili v hrvaško teritorialno morje.
Cerar je sicer izrazil pričakovanje, “da bo Hrvaška le spoznala, da v tem primeru krši mednarodno in evropsko pravo in da se na ta način izogiba edinemu možnemu pristopu, da se ta zadeva dokončno razreši”. Dodal je še, da je srbski kolegici podrobno predstavil slovenska stališča.
Brnabićeva je dejala, da je “Srbija vedno zagovarjala spoštovanje mednarodnega prava”. “Če gremo v smer, da se mednarodnega prava ne spoštuje, potem ni nobenih meja in nobenih standardov, v okviru katerih se lahko gibamo. Mogoče bo vse in nič. Tako da je naše stališče konsistentno še naprej, da je treba mednarodno pravo spoštovati,” je dejala.
Čeprav gre za vprašanje med dvema državama članicama EU, je to pomembno tudi za Zahodni Balkan, je še poudarila in dodala, da “ta spor in nepriznavanje arbitraže vsekakor dodatno zapleta odprta vprašanja meja na Zahodnem Balkanu”. “Če se dve državi ne moreta dogovoriti dvostransko glede odprtega vprašanja meje (…) potem je edina druga možnost mednarodna arbitraža,” je dejala.
Če se mednarodno arbitražo postavi pod vprašaj, potem tudi EU ne more predlagati kandidatkam uporabe tega mehanizma. “In v tem smislu upamo, da bo do rešitve prišlo hitro in da bo rešitev predstavljala model, po katerem se bodo lahko ravnale tudi druge države,” je še dejala Brnabićeva.
Tudi Cerar je poudaril, da bi morala biti dve članici EU, v tem primeru Hrvaška in Slovenija, dober zgled kandidatkam v procesu pridruževanja EU. “Predvsem na način, da spoštujeta vladavino prava, evropski pravni red in mednarodno pravo. Ker sicer ne vem, kako bodo prepričljive zahteve EU po spoštovanju vladavine prava proti kandidatkam,” je dejal.
