Kot je dejal, številni teroristični napadi, ki so zamajali občutek varnosti, terjajo odločen in učinkovit odziv mednarodne skupnosti s ciljem zaščite temeljnih civilizacijskih vrednost, človekovih pravic in svoboščin.
To zahteva posebno budnost pristojnih služb in terja njihovo intenzivnejše sodelovanje. “Tu je in mora biti še naprej aktivna tudi Slovenija,” je poudaril.
Množične iregularne migracije po Cerarjevih besedah še naprej ostajajo velik izziv za celotno mednarodno skupnost. “Slovenija je pri tem med posebej izpostavljenimi državami, zato smo na ta pojav še posebej pozorni,” je dejal.
Glede na obseg in kompleksnost izzivov se je zavzel za iskanje celovitih pristopov, saj je le na ta način možno priti do trajnih rešitev. EU mora še naprej izkazovati, solidarnost, odgovornost in človečnost pri obravnavanju vprašanja migracij, hkrati pa upoštevati svoje integracijske sposobnosti ter uveljaviti nadzorovan in varen vstop tistim migrantom, ki izpolnjujejo jasno določene pogoje, je poudaril predsednik vlade.
Zagotovil je, da je Slovenija trdno odločena, da zaščiti schengensko mejo v skladu z veljavnimi predpisi. “Smo zaupanja vreden branik Schengenskega prostora in to bomo ostali tudi v prihodnje,” je zatrdil.
Kljub občutljivim notranjepolitičnim razmeram v nekaterih državah članicah unije, ki vztrajajo na mejah znotraj schengenskega prostora, pa mora biti skupen cilj EU čim prejšnja vrnitev k polnemu delovanju schengenskega območja. Kontrole na notranjih mejah znotraj tega območja ne smejo postati trajni “modus operandi”, je dejal Cerar.
Čeprav so bili v preteklem letu sprejeti nekateri konkretni ukrepi na področju migracij in varnosti, se premier boji, da so razmere daleč od pomirjajočih. Kot je opozoril, ob ponovnem nenadnem porastu iregularnih migracij še vedno ni na voljo hitrih in učinkovitih odzivnih mehanizmov.
Po njegovem mnenju so doslej sprejeti ukrepi le obliž na krvavečo rano. “Brez skupnega razumevanja vprašanja migracij s strani vseh držav članic na osnovi solidarnosti in odgovornosti znotraj EU ne vidim svetle prihodnosti,” je dejal.
Cerar si želi urejenih odnosov s sosednjimi državami. Izrazil je upanje, da bo kljub težavni situaciji rešitev mejnega vprašanja s Hrvaško po odločitvi arbitražnega sodišča omogočila boljše sodelovanje med državama. Ponovil je, da bo Slovenija razsodbo arbitražnega sodišča spoštovala, in izrazil pričakovanje, da bo tako ravnala tudi Hrvaška. Ta razsodba namreč ne bo vplivala le na odnose med sosednjima državama, temveč tudi na reševanje podobnih vprašanj v regiji, je prepričan Cerar.
Kot je dejal, bo Slovenija še naprej gojila odnose tudi z najmočnejšimi političnimi in gospodarskimi silami. Izrazil je pričakovanje, da bodo ZDA po oblikovanju nove administracije nadaljevale s tradicijo uveljavljanja demokratičnih vrednot ter promoviranja miru in človekovih pravic v svetu. “Slovenija verjame v partnerstvo z ZDA,” je poudaril.
V nagovoru se je dotaknil tudi stanja slovenskega gospodarstva. Kot je dejal, smo lahko upravičeno optimistični, saj so vsi glavni kazalniki gospodarskega stanja pozitivni. Gospodarska rast je stabilna in nad evropskim povprečjem, na kar pomembno vpliva tudi okrepljen izvoz. Slovensko gospodarstvo je med najhitreje rastočimi v evroobmočju, število brezposelnih je po šestih letih prvič padlo pod 100.000, posebej spodbudno pa je, da se zaposluje vse več mladih, je navedel.
Slovenske diplomate je nagovoril tudi malteški premier Muscat, čigar država je 1. januarja prevzela polletno predsedovanje Svetu EU. Dejal je, da ima njegova država med predsedovanjem dva ključna cilja – zagotoviti dolgoročno vzdržnost unije in povrniti zaupanje državljanov v evropski projekt.
“Naše predsedovanje se bo osredotočilo na državljane. Želimo povrniti njihovo vero v EU in jim pokazati, da nam je mar za njihove interese,” je zagotovil. Med prednostnimi nalogami predsedovanja je navedel migracije, varnost, sosedsko politiko, enotni trg in socialno politiko.
V okviru posveta diplomacije bo danes v Ljubljani potekala okrogla miza o prihodnosti EU, na kateri bodo sodelovali strokovnjaki za evropsko politiko in varnost.
