Ministra sta izmenjala tudi stališča o aktualnih razmerah v Aziji, zlasti glede napetosti na Korejskem polotoku, trgovinskem sporu med ZDA in Kitajsko, pa tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu.
Gre za prvi uradni obisk japonskega zunanjega ministra v Sloveniji. Na pogovor ga je že sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor.
Cerar in Kono sta se prvič srečala ob robu letošnje münchenske varnostne konference. Dogovorila sta se za krepitev dvostranskih odnosov med državama in gospodarskega partnerstva.
“Z ministrom Konom sva se strinjala, da so se možnosti za povečanje blagovne menjave močno izboljšale po uveljavitvi sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, da pa vse priložnosti za sodelovanje še niso zadosti izkoriščene,” je danes izpostavil minister Cerar.
Med pogovori sta ministra kot eno od priložnosti izpostavila Luko Koper. Kot je na novinarski konferenci ocenil Kono, je koprsko pristanišče za japonska podjetja zelo zanimivo, saj je med prvimi po Sueškem kanalu, ki ima dober dostop do srednje Evrope. O konkretnih projektih glede Luke Koper sicer še niso razpravljali, je pojasnil Cerar.
Kono je ob tem izrazil željo, da bi Slovenija še okrepila promocijo svojega poslovnega okolja na Japonskem. Njegov tiskovni predstavnik japonskega zunanjega ministrstva Jun Saito je nato pojasnil, da pozdravljajo organizacijo poslovnih seminarjev, na katerih bodo predvidoma jeseni japonska podjetja informirali o Sloveniji. Japonska podjetja namreč težko sprejemajo odločitve, ampak ko jih, so zelo zvesta in iščejo dolgotrajno sodelovanje, je dodal.
Blagovna menjava med državama je na sicer relativno skromni ravni. Slovenija na Japonsko izvozi za 119 milijonov evrov blaga, uvoz pa znaša 86 milijonov evrov. Se pa gospodarsko sodelovanje v zadnjih nekaj letih krepi, kar se kaže tudi v vse večjem obsegu japonskih investiciji v Sloveniji.
Gospodarskemu sodelovanju sta ministra namenila tudi današnje kosilo, na katerem se jima je pridružil državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj Aleš Cantarutti.
Nove priložnosti za sodelovanje slovenskih in japonskih podjetij in ustanov se kažejo na področju vzpostavljanja pametnih omrežij (ELES/NEDO), protonskega zdravljenja raka (Cosylab) in elektro-mobilnosti (BTC). Odlično sodelujejo tudi znanstveniki Inštituta Jožef Štefan in japonskega inštituta KEK na področju nove fizike (projekt Belle 2).
V torek pa so predstavniki Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – Soča s predstavniki Toyota Motor Corporation in japonsko Zdravstveno univerzo Fujita podpisali pogodbo o sodelovanju pri razvoju robotiziranih terapevtskih naprav.
Cerar je izpostavil, da je Japonska s svojim gospodarskim razvojem in tehnološkim napredkom lahko zgled mnogim državam, so sporočili z zunanjega ministra. Izrazil je zadovoljstvo, da je pod njegovim vodenjem vlade prišlo do investicij japonskih korporacij Yaskawa in Sumitomo v Sloveniji.
Kono pa je izpostavil, da japonska podjetja v Sloveniji cenijo predvsem visoko kvalificirano delovno silo. “Veliko japonskih podjetij opaža Slovenijo zaradi njene kvalificirano delovne sile s področja informacijske tehnologije in visokih tehnologij,” je dejal.
Japonska korporacija Yaskawa, ki velja za največjega proizvajalca industrijskih robotov na svetu, je aprila v Kočevju odprla svojo prvo evropsko tovarno robotov. To tovarno bosta Cerar in Kono danes popoldne tudi obiskala.
Ministra sta med drugim govorila tudi o pobudah za poglobljeno sodelovanje na Zahodnem Balkanu, predvsem na področju mladih, da bi z različnimi projekti skušali omejiti odseljevanje. Slovenski minister se je japonskemu kolegu zahvalil za tradicionalno podporo Japonske Ustanovi za krepitev človekove varnosti – ITF, ki jo Japonska podpira od ustanovitve dalje.
Govorila sta tudi o olimpijskih igrah, ki bodo leta 2020 potekale v Tokiu. Slovenija se bo na igrah predstavila s Slovensko hišo, katere ambasador bo prejemnik zlate kolajne v športni gimnastiki na olimpijskih igrah v Tokiu leta 1964, Miroslav Cerar starejši, napovedujejo na zunanjem ministrstvu.
Njegov sin, zunanji minister Cerar pa je danes kot poseben simbol prijateljstva med državama izpostavil tudi drevored 300 češenj pred Biološkim središčem v Ljubljani. Češnje je Japonska podarila Sloveniji leta 1999 v znamenje prijateljstva in sodelovanja med državama. V času obiska jih je zasadila japonska princesa Sayako.
Glede prihodnjih obiskov med državama na višji ravni naj bi se že jeseni predsednik republike Borut Pahor udeležil ustoličenja japonskega cesarja Naruhita. Načrte so potrdili tudi v Pahorjevem uradu.
Japonski zunanji minister bo drevi obisk nadaljeval na Hrvaškem, kjer bo po napovedi japonskega zunanjega ministrstva osrednja tema pogovor prihodnje predsedovanje Hrvaške Evropski uniji in dvostranski odnosi med državama, zelo verjetno tudi na gospodarskem področju. Ob tem niso znali potrditi, ali bodo govorili tudi o priložnostih, ki jih lahko nudijo hrvaška pristanišča.