Cerar je povedal, da se je za odstop po odločitvi vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo referendum o zakonu o drugem tiru, odločil najprej intimno, nato se je o tem posvetoval še v ozkem krogu vodstva SMC, med drugim s podpredsednikoma stranke Milanom Brglezom in Simono Kustec Lipicer.
Odločil se je tudi, da čim prej izpelje še zadnjo sejo vlade, ker je morala še opolnomočena sprejeti nekatere nujne zadeve, npr. glede arbitraže, da ne bi po odstopu nastopila situacija, v kateri država ne bi mogla normalno pričakati volitev. “Ko sem premislil, da bom s tem pomagal, da normalno pričakamo volitve, da ne oviram gospodarskega razvoja, da projekti normalno tečejo, takrat sem rekel, zdaj pa moram presekat. Kajti zaradi predvolilnega časa so stranke, tudi obe koalicijski, začele razmišljati, kako bi pridobile kaj zase, po možnosti kadrovale itd. In rekel sem, če bomo to delali do volitev, bomo zapravili vse, kar smo naredili v treh letih in pol s trdim delom,” je dejal Cerar.
Po njegovih besedah v ponedeljek zvečer, ko so propadla pogajanja s stavkajočimi sindikati v javnem sektorju, niti slutil ni, da bo v sredo odstopil. Na vprašanje o tem, kaj se je zgodilo v ponedeljek, pa je dejal, da je šolski sindikat Sviz postavil nove zahteve, na katere drugi sindikati niso pristali, pozno zvečer pa ga je glavna pogajalka obvestila, da enostavno ni upala parafirati dogovora, ki bi pomenil enormne zneske. Zato se je odločil, da pogajanja pač ustavijo, v sredo je sledila stavka.
Na očitke, da je izvirni greh v pogajanjih z javnim sektorjem sporazum z zdravniškim sindikatom Fides, je dejal, da je razumel, da je ministrica morala sprejeti sporazum, ki bo mejen, “mislim pa, da ni šel tako čez mejo”, kot so potem hoteli pokazati drugi sindikati. Kljub temu so jim želeli iti naproti, je dejal in propadla pogajanja ocenil kot zamujeno priložnost.
Ob vprašanju o sporazumu s Fidesom se je vprašal tudi, kaj storiti, če stavkajo denimo anestezisti, brez katerih ni moč izpeljati operacij. “Če ima nekdo moč, da blokira nekaj, kar je za državljane usodnega pomena, za zdravje ljudi, je to problem,” je dejal in navedel podatek, da so v januarju na primarni zdravstveni ravni v enem mesecu izdali 460.000 napotnic za specialistične preglede. Navedel je še, da “obstajajo menda elektronska sporočila, indici, da vse ni bilo iz gole potrebe. Kako naj katerakoli vlada reši ta problem, če se zdravniki potrudijo to narediti,” se je vprašal. Dejal je tudi, da pri sindikatih ne more izključiti političnih ozadij in med drugim spomnil, da je bil predsednik Fidesa Konrad Kuštrin kandidat za poslanca na listi SDS.
Na področju zdravstva je priznal, da si je želel, da bi bili bolj uspešni, posebej tudi pri čakalnih dobah, a ponovil očitke o blokadi nekaterih zakonskih rešitev tudi v koaliciji. Posebej oster je bil znova do poslanca DeSUS Tomaža Gantarja, ki da je predlagano zakonodajo v glavnem blokiral. Dodal je, da so sprejeli štiri od petih zakonov zdravstvene reforme, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa da je pripravljen in če je politična volja, ga lahko poslanci tudi posvojijo in sprejmejo še v tem mandatu.
Cerar je bil do Gantarja sicer oster že v četrtkovi oddaji Tarča, zato mu je Gantar v petek zvečer odgovoril z javnim pismom, v katerem ga med drugim prosi, da za svoj neuspeh na področju zdravstva, ne išče odgovornosti ne pri koalicijskih partnerjih in ne pri njemu osebno. “Vsa odgovornost je namreč izključno in samo vaša,” je bil jasen.
Gantar je Cerarju tudi očital, da o vsebini in rešitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju do januarja lani niso v koaliciji vedeli ničesar, saj je nastajal za strogo zaprtimi vrati ministrstva za zdravje. V začetku februarja 2017 je šel v javno obravnavo, kjer je doživel hude kritike, na popravljen predlog pa so čakali do 21. decembra. “Koalicijsko usklajevanje tega predloga smo imeli zgolj in samo enkrat. Zadnjo verzijo zakona, ki vsebuje nekaj sto strani in več sto členov, smo prejeli natanko pred devetimi dnevi,” je v petkovem pismu še zapisal Gantar.
