Slovenija bo prodajo Nove Ljubljanske banke (NLB) po Cerarjevih besedah verjetno preložila zaradi negotovosti glede brexita ter nestabilnosti na finančnih trgih.
Cerar je v pogovoru za Bloomberg, kot ga povzema časnik Finance, ob tem zatrdil, da bo Slovenija spoštovala zaveze iz načrta prestrukturiranja banke, ki predvidevajo prodajo leta 2013 v celoti podržavljene NLB do konca prihodnjega leta. Za vsakršno podaljšanje tega roka Slovenije potrebuje soglasje Evropske komisije, do prvih pogovorov na to temo pa naj bi že prišlo.
“To ne pomeni, da izpodbijamo zaveze. Držali se jih bomo, a v obzir moramo vzeti tudi dogajanje v Evropi in, če bo to treba, nekako reorganizirati časovnico celotnega procesa,” je povedal premier in ob tem podčrtal, da gre pri tem za njegovo mnenje, saj nad postopkom prodaje bdi Slovenski državni holding (SDH).
Upravljalec državnega premoženja je nedavno sicer že sporočil, da pripravljalni postopki na prodajo največje slovenske banke po mehanizmu prve javne ponudbe delnic (IPO) tečejo naprej, bo pa odločitev o začetku prodaje sprejeta spomladi, po objavi letnega poročila NLB za 2016. Sprva je časovnica govorila o začetku IPO v letošnji jeseni.
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je nedavno v pogovoru za STA sicer ocenila, da bi bila prodaja NLB ob nekaterih pravnih negotovostih, npr. tistih v zvezi z odločitvijo ustavnega sodišča o skladnosti izbrisa podrejenih obveznosti podržavljenih bank z ustavo, ekonomsko neupravičena.
Te pravne nejasnosti namreč po njenih opozorilih lahko močno vplivajo na postopek in na možnost doseganja ustrezne cene. Ob tem je spomnila, da rok za prodajo NLB še ni potekel in da tudi omenjena poteza SDH ne pomeni zaustavitve procesa kot celote.
V javno objavljenem delu pogovora za Bloomberg je predsednik vlade medtem spregovoril tudi o slovenskih stališčih pred začetkom pogajanj med Veliko Britanijo in preostalo sedemindvajseterico članic EU o pogojih britanskega izstopa iz povezave. Ti pogovori naj bi se začeli spomladi prihodnje leto, saj je London sporočil, da bo 50. člen lizbonske pogodbe, ki pomeni začetek procesa izstopa, sprožil do konca marca.
Po Cerarjevem mnenju so izražena pričakovanja predstavnikov britanske vlade, da ji ne bo treba prispevati v evropski proračun, pristajati na nadrejenost evropskega pravnega reda in pristojnost Sodišča EU v določenih zadevah ter dovoljevati prost pretok delovne sile, “v celoti nezdružljive” z željo Otoka, da ohrani maksimalno prost možen dostop do notranjega trga EU.
Cerar je tako ponovil v zadnjih dneh vse bolj enotno linijo evropskih voditeljev, da so štiri temeljne svoboščine – prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile – “neločljive”. Preostale članice unije po njegovem prepričanju Veliki Britaniji ne smejo dovoliti, da si izbere zgolj tiste dele evropskega pravnega reda, ki ji ustrezajo.
Cerar je ob tem izrazil prepričanje, da se lahko EU razvija tudi brez Velike Britanije, ki se je tako ali tako ves čas upirala tesnejšemu povezovanju. Zanikal je tudi nekatera namigovanja z Otoka, da bodo države v pogajanjih za zaprtimi vrati pokazale več prožnosti, kot jo je zdaj moč razbrati iz izjav voditeljev.
“Ne gre le za pogajalsko taktiko, ampak za naše trdno prepričanje, da bi se res morali držati dosedanjih stališč, saj je odločitev Britancev za izstop iz EU resnično povzročila veliko negotovosti med evropskimi državljani glede usode unije,” je zatrdil premier in dodal: “Če želi preostanek EU pokazati enotnost in zavezanost ter pripravljenost k delovanju za skupne cilje brez Velike Britanije, potem seveda naša stališča ne smejo biti preveč prilagodljiva.”
