Poslanci opozicije so v današnji obravnavi predloga sedmega protikoronskega zakona na seji odbora DZ za finance kritični do ukrepov s področja sociale, predvsem izplačil enkratnih solidarnostnih dodatkov določenim skupinam prebivalstva. Vidijo jih kot deljenje političnih bonbončkov določeni skupini ljudi.
Selektivna pomoč in bombončki
Predlog zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 prinaša številne dodatne ukrepe na področju gospodarstva, ki naj bi podjetjem olajšali spopad z epidemijo, ohranili delovna mesta ter omogočili preživetje dejavnosti, ki v teh časih ne smejo poslovati oz. delujejo okrnjeno, je uvodoma povedal finančni minister Andrej Šircelj.
Vrednost ukrepov v tokratnem, že sedmem protikoronskem zakonu, je ocenil na 550 do 600 milijonov evrov. Pri tem je izpostavil socialno komponento. “Z njim se zagotavlja večjo socialno varnost,” je dejal o predlogu zakona.
Med ukrepi, ki jih bo DZ potrjeval v torek, je vnovično izplačilo enkratnih solidarnostnih dodatkov za nekatere skupine prebivalstva, kot je veljalo že spomladi v prvem valu epidemije. Šircelj je med drugim naštel upokojence, študente, družine in zaposlene s plačami do dvakratnika minimalne plače.
“Gre za deljenje volilnih bonbončkov določeni skupini ljudi,” je ocenil Jani Möderndorfer (LMŠ). Kot je opozoril, vlada ravna zelo selektivno, enkratni solidarnostni dodatek bodo denimo prejeli le upokojenci s pokojninami, nižjimi od 700 evrov.
Primož Siter (Levica) je spomnil na določbo o izplačilu mesečnega temeljnega dohodka verskim uslužbencem. “Cerkev ima verjetno več denarja kot državni proračun, zdaj pa prosijo državo, naj poskrbi za njihove ljudi,” je opozoril in vprašal: “Zakaj?” Gre za bratenje z največjim kapitalistom v državi, je sklenil.
V SD pomoči verskim uslužbencem ne nasprotujejo, je pa Jani Prednik opozoril, da bodo do mesečnega temeljnega dohodka upravičeni, ne da bi jim bilo treba dokazovati neko prizadetost. To pri ljudeh povzroča slabo voljo, saj nekateri drugi, ki jih je epidemija resnično prizadela, od države ne bodo prejeli ničesar.
Da se med prezrtimi ustvarja nezadovoljstvo, je opozoril tudi Jože Lenart (LMŠ). “Kako smo poskrbeli za prve iskalce zaposlitve, ki so končali študij, se prijavili na zavodu za zaposlovanje in ne prejemajo socialne podpore, pa zaradi covida-19 nimajo od česa živeti,” je vprašal.
Predlagani dodatek v višini 500 evrov ob rojstvu otroka še leto dni po koncu epidemije v Levici vidijo kot korak nazaj v čase, ko so se ženske borile za to, da bi njihova vloga prerasla iz gospodinje in matere. “Ustvariti je treba pogoje, kjer se lahko družina odloči, da bo imela otroka,” je dejal Siter. Enakega mnenja je Jani Möderndorfer (LMŠ), ki je dejal, da mlada družina bolj kot 500 evrov potrebuje stanovanje in zaposlitev.
Kritik je med poslanci opozicije deležna tudi določba o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je izpolnil pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma pri starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe. Möderndorfer je opozoril, da gre za prisilno upokojevanje, Aljaž Kovačič (LMŠ) pa je dejal, da bodo s tem delodajalci dobili možnost za lažje odpuščanje.
Šircelj je predlog vlade zagovarjal s pojasnilom, da bodo na ta način mladi lažje prišli do zaposlitve. “Kdo to verjame, je ali naiven ali pa laže,” mu je odgovoril Kovačič. Glede te določbe je zelo verjetno, da bo v nadaljevanju seje prišlo do sprememb, saj poslanci SAB, LMŠ in SD ter DeSUS vsak s svojim dopolnilom predlagajo črtanje celotnega člena, SDS in NSi pa bi besedilo preoblikovali tako, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ne bi bila mogoča tistim, ki imajo pogoje izpolnjene pred 60. letom starosti.
Poslancem koalicijskih poslanskih skupin se zdijo predlagani ukrepi dobrodošli. “Predlog zakona je zelo pozitiven, pomaga gospodarstvu in tudi številnim ranljivim skupinam,” je dejal Gregor Perič (SMC). Glede določbe o upokojevanju ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev je napovedal podporo dopolnilu poslanske skupine DeSUS.
