Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je danes na spletni strani objavila poročilo o delu v letu 2015. Kar najbolj zaznamuje objavo posadke Borisa Štefaneca, je tisto, česar v poročilu ni. Manjka predvsem ocena stanja boja proti korupciji in vsebinska opredelitev, kaj so največji problemi države na področju integritete ter preprečevanja korupcije. V oči bode tudi odsotnost poglobljene opredelitve do vsebin, s katerimi se je komisija intenzivno ukvarjala in so pomembno zaznamovale družbeno-politični prostor: honorarji in dodatki univerzitetnih profesorjev za stalno pripravljenost. Tudi težav z aplikacijo Supervizor letno poročilo ne omenja na ustrezen način, saj zamolči ugotovitve informacijske pooblaščenke, da je KPK nezakonito pridobivala in hranila bančne podatke vseh državljanov, in ne le nosilcev javnih funkcij. Namesto tega komisija v poročilu zapiše: "Objava teh podatkov (o avtorskih honorarjih profesorjev, op.p) je naletela na širok odmev v družbi in sprožila pozitivne spremembe na področju pravil izplačevanja honorarjev." Od Štefanečevega prevzema vajeti protikorupcijske komisije institucijo še vedno zaznamuje upad prijav, kar kaže na vse manjše zaupanje javnosti v institucijo. V primerjavi z letom 2013, ko je KPK vodil senat Gorana Klemenčiča, se je pripad zadev skorajda prepolovil. Do konca minulega leta je Štefanečeva posadka prejela zgolj 1083 prijave. Leta 2013 jih je komisija pod taktirko Klemenčiča dobila v obravnavo 1931 zadeve. Leta 2014, ko je na čelo komisije prišel Štefanec pa 1467, kar je 24 odstotkov manj v primerjavi z letom poprej. Zato pa se letos KPK pohvali z "izjemnim porastom" prijavljenih lobističnih stikov. Kar za 100 odstotkov so poskočile prijave. To v komisiji pripisujejo večji aktivnosti osveščanja glede lobiranja. Komisija je rešila 1.575 zadev, tako da je izdala bodisi zaključni dokument, zadevo zavrgla, odgovorila drugim pristojnim organom, prijaviteljem. Žal pa komisija tudi v lanskem letu ni izdala nobenega sistemskega nač