Starostna struktura prebivalstva v Sloveniji se spreminja. Družba postaja dolgoživa: pričakovano trajanje življenja se podaljšuje, delež starejših od 65 let hitro narašča. V prihodnjih 20 letih se bo demografska podoba slovenske družbe precej spremenila. Imeli bomo 10.000 manj mladih, 150.000 manj delovno aktivnih in kar 180.000 več starejših. Ker so demografske spremembe dejstvo, se jim bo treba nujno prilagoditi. "Ustvariti moramo možnosti in priložnosti za kakovostno življenje vseh generacij in dostojno staranje. Zato so potrebne prilagoditve na številnih področjih: na trgu dela, pri izobraževanju in usposabljanju, ureditvi sistemov socialne zaščite, v bivalnem in delovnem okolju, na področju civilne in politične participacije," je na predstavitvi osnutka strategije dolgožive družbe poudaril direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. "Želimo preseči zavedanje o demografskih spremembah v naši družbi, ki se običajno odprejo zgolj pri sprejemanju nove pokojninske reforme." Zato dokument, ki bo v javni razpravi do konca junija, prinaša izhodišča in možne rešitve, tudi kako bolje poskrbeti za vitalnost in svoje zdravje, kako okolje urediti prijetnejše za bivanje starejših, kako starejše bolje vključiti v družbo, kako demografskim spremembam prilagoditi zdravstveni in pokojninski sistem. "> In zakaj Slovenija potrebuje strategijo dolgožive družbe? Zato, da sedanji generaciji mladih in srednji generaciji zagotovi dostojno življenje in varnost po prehodu med starejše pa tudi, da starejšim zagotovi kakovostno staranje in čim večjo neodvisnost ter da z medgeneracijskim sodelovanjem izkoristi ogromen potencial znanja in izkušenj vseh generacij. Pri snovanju strategije so upoštevali tudi spremembe, ki jih prinaša tehnološki razvoj ter z njim povezana digitalizacija in robotizacija družbe. Spreminjajo se proizvodni procesi, nekateri tradicionalni poklici izginjajo, po drugi strani pa nastajajo novi, ki zahtevajo tudi povsem nova znanja