"Predstavljajte si skico, na kateri je cel kup linij, povezanih z družinskim življenjem in vsem, kar zapolnjuje tvoje aktivno delovno življenje. Ko se upokojiš, je teh linij zelo malo, na skici je veliko praznega in odločiti se moraš, kako jo boš spet porisal," slikovito pripoveduje Mirjam Bevc Peressutti, upokojenka, ki je prej opravljala poklic radijske novinarke, zdaj pa obiskuje Univerzo za tretje življenjsko obdobje. "Ne sodim ravno med tiste ljudi, ki so pripravljeni ves dan stikati po omarah in prekladati perilo. Seveda je to del mojega družinskega življenja, nikakor pa ne želim početi samo tega," nadaljuje. "Zato sem se odločila, da bom aktivno in zdravo vstajala v nov dan. Pa ne mislim le fizično zdrava, ampak predvsem mentalno vitalna, kar v tebi ohranja dinamičnost, živahnost in nenehno pripravljenost za soočanje z novimi zahtevami, ki jih svet postavlja pred tebe," pravi o svojih razlogih za vpis. Na univerzi je že četrto leto, letos pa obiskuje program umetnostne zgodovine in italijanščine ter je predsednica skupine za razvoj zagovorništva. Brez izobraževanja starejših ne gre Na univerzo za tretje življenjsko obdobje se vsako leto vpiše 12.000 starejših, ki se po upokojitvi podobno kot Bevc Pererssuttijeva želijo ponovno vklopiti v družbo in osebnostno razvijati. "Za to potrebujejo ustrezna znanja, ki jih iščejo na naši univerzi. Spletejo tudi nove socialne vezi, s tem pa se lažje vključijo v aktivnosti," pravi Alijana Šantej, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Po zadnjih podatkih, izdanih julija 2016, je delež prebivalstva, starega 65 let ali več, pri nas 23,7 odstotkov. Pred osmimi leti je ta podatek znašal 20 odstotkov, od takrat pa se je življenjska doba vsa leta enakomerno povečevala. Starejših je trenutno torej za slabo četrtino slovenskega prebivalstva in njihovo izobraževanje ima veliko vlogo. "Ti ljudje ne smejo ostati na robu družbe, brez nekega novega znanja in aktivne vloge. Morajo se povezati z generacijami in biti en