Kot pojasnjujejo na ljubljanskem predstavništvu mesta Dunaj, so čistilne naprave največji lokalni porabniki energije. Dunajska za čiščenje vseh odplak potrebuje en odstotek vse elektrike, proizvedene v mestu.

Zato so se na Dunaju odločili, da bodo skupaj s tamkajšnjo tehniško univerzo razvili inovativen način pridobivanja energije iz odplak. Leta 2015 so začeli s postopno gradnjo infrastrukture in po nekaj več kot petih letih se je zaključila gradnja ekološke elektrarne, ki iz obdelanega blata proizvaja električno in toplotno energijo. Projekt je bil vreden 250 milijonov evrov.

Iz odplak, ki so jih doslej morali odstranjevati, bodo zdaj v energetskem objektu proizvajali 78 gigavatnih ur elektrike in 82 gigavatnih ur toplote, kar presega lastne potrebe. Na ta način je postala čistilna naprava energetsko samooskrbna, višek energije pa bo od septembra naprej oddajala v javno omrežje.

Pri omenjenem postopku blatu odvzamejo določen delež vode in ga segrejejo na 38 stopinj Celzija. V šestih 30-metrskih gniliščih tako bakterije dobijo idealne pogoje za razkroj blata, med procesom gnitja pa nastaja plin, ki je v dveh tretjinah sestavljen iz metana. Zgnito blato nato odstranijo in sežgejo, plin pa uporabijo za elektriko in ogrevanje.

Na Dunaju ocenjujejo, da se bo na ta način količina izpustov ogljikovega dioksida zmanjšala za 40.000 ton letno, kar je toliko emisij, kot bi jih povzročil avto, ki bi 10.000-krat obkrožil Zemljo.

Dunajska čistilna naprava, ki spada med največje v Evropi, od leta 1980 čisti vso odpadno vodo v mestu. Po 2500 kilometrov dolgem kanalizacijskem omrežju vanjo vsako sekundo priteče več kot 6000 litrov odplak, ki jih s fizikalnimi in kemičnimi procesi v 20 urah očistijo, čisto vodo pa nato spustijo v Donavo, so še pojasnili na ljubljanskem predstavništvu mesta Dunaj.

Problematika odpadnega komunalnega blata iz čistilnih naprav je medtem v Sloveniji pereča. Slovenska komunalna podjetja odpadno blato izvažajo. Zaradi odločitve Madžarske, da zapre mejo za njegov uvoz, je za krajši čas prišlo tudi do težav s kopičenjem odpadnega blata. V zadnjem času njegov izvoz spet poteka, a se je cena precej zvišala, kar že vpliva tudi na višje cene komunalnih storitev.

Na okoljskem ministrstvu dolgoročnih rešitev za problematiko še niso predstavili, okoljski minister Andrej Vizjak pa rešitev srednjeročno vidi v postavitvi domačih kapacitet za njegovo sušenje.