Ameriška predsedniška kandidata Hillary Clinton in Donald Trump sta svoje prvo televizijsko soočenje na univerzi Hofstra opravila v skladu s pričakovanji in po vseh doslej veljavnih standardih takih soočenj in mnenju večine televizijskih analitikov, bi morala zmaga pripasti demokratki. Vendar pa to niso običajne volitve. Običajne niso zaradi neobičajnega republikanskega predsedniškega kandidata Trumpa, ki je svoje delo opravil odlično, vsaj kar zadeva njegove že prepričane podpornike. Clintonovi je nenehno skakal v besedo, na vprašanja voditelja televizije NBC Lesterja Holta skoraj nikoli ni naravnost odgovoril, ampak je govoril to, kar je hotel. Hotel je poudariti, da je Amerika zaradi Clintonove in predsednika Baracka Obame ena sama razvalina, ki jo izkorišča ves svet, še posebej zavezniki in južna soseda Mehika ter Kitajska. Rusije v tem kontekstu ni omenil. Zaradi Obame in Clintonove ZDA sklepajo katastrofalne trgovinske sporazume, Clintonova je kriva za nastanek Islamske države ter propadanje gospodarstva zaradi regulacij in visokih davkov, ki jih namerava še bolj povišati. Na soočenje se je Clintonova bolje pripravila, na kar je vmes opozorila in dodala, da je za razliko od Trumpa pripravljena tudi na prevzem predsedniškega položaja. Američane je svarila pred nevarnostjo Trumpa blizu ameriškega jedrskega arzenala, celotnemu svetu pa je zagotovila, da Amerika drži in bo še naprej držala besedo. To je veljalo še posebej državam članicam zveze Nato, ki jim Trump grozi z izstavitvijo višjega računa za obrambo. Televizijsko soočenje na univerzi Hofstra kakšnih 40 kilometrov stran od mesta New York naj bi imelo eno največjih gledanosti v zgodovini, čeprav bo treba na rezultate tega še počakati. Obe strani sta po soočenju razglašali zmago, analitiki pa ocenjujejo, da je nalogo bolje opravila demokratka. Po zadnji anketi televizije ABC in časopisa Washington Post je namreč neodločenih le še okrog 20 odstotkov volivcev. Predvsem mladi, neodvisni in deloma tudi volivci
