Običajne niso zaradi neobičajnega republikanskega predsedniškega kandidata Trumpa, ki je svoje delo opravil odlično, vsaj kar zadeva njegove že prepričane podpornike. Clintonovi je nenehno skakal v besedo, na vprašanja voditelja televizije NBC Lesterja Holta skoraj nikoli ni naravnost odgovoril, ampak je govoril to, kar je hotel.

Hotel je poudariti, da je Amerika zaradi Clintonove in predsednika Baracka Obame ena sama razvalina, ki jo izkorišča ves svet, še posebej zavezniki in južna soseda Mehika ter Kitajska. Rusije v tem kontekstu ni omenil. Zaradi Obame in Clintonove ZDA sklepajo katastrofalne trgovinske sporazume, Clintonova je kriva za nastanek Islamske države ter propadanje gospodarstva zaradi regulacij in visokih davkov, ki jih namerava še bolj povišati.

Na soočenje se je Clintonova bolje pripravila, na kar je vmes opozorila in dodala, da je za razliko od Trumpa pripravljena tudi na prevzem predsedniškega položaja. Američane je svarila pred nevarnostjo, če Trump pride blizu ameriškemu jedrskemu arzenalu, celotnemu svetu pa je zagotovila, da Amerika drži in bo še naprej držala besedo. To je bilo namenjeno še posebej državam članicam zveze Nato, ki jim Trump grozi z izstavitvijo višjega računa za obrambo.

Televizijsko soočenje na univerzi Hofstra kakšnih 40 kilometrov stran od mesta New York naj bi imelo eno največjih gledanosti v zgodovini, čeprav bo treba na rezultate tega še počakati. Obe strani sta po soočenju razglašali zmago, analitiki pa ocenjujejo, da je nalogo bolje opravila demokratka.

Po zadnji anketi televizije ABC in časopisa Washington Post je namreč neodločenih le še okrog 20 odstotkov volivcev, predvsem mladi, neodvisni in deloma tudi volivci Bernarda Sandersa, glavnega tekmeca Clintonove v boju za demokratsko nominacijo. Kandidata, ki sta v anketah trenutno skoraj izenačena, sta si prizadevala pridobiti te volivce.

Nasprotnika sta se nekajkrat učinkovito zbodla in sprožila navdušene aplavze pri občinstvu. Trump si je prislužil aplavz, ko je dejal, da bo objavil svoje davčne napovedi, če bo Clintonova objavila svojih 30.000 izbrisanih kosov elektronske pošte z zasebnega strežnika.

Demokratka pa je požela navdušenje pri svojih podpornikih, ko je zavrnila Trumpove kritike, da ni dovolj vzdržljiva za prevzem položaja predsednice. “Ko boš ti prepotoval 112 držav, se pogajal o sporazumih in talcih in vzdržal 11 ur zaslišanja v kongresu o Bengaziju, potem mi lahko govoriš o vzdržljivosti.”

Soočenje je bilo bojevito od začetka do konca, kratko pa so potegnili volivci, ki so hoteli kaj več izvedeti o politiki obeh kandidatov. Slišali so, da bo Trump znižal davke za bogate in menda povečal primanjkljaj za 5000 milijard dolarjev. Republikanec je dejal, da bodo nizki davki pomagali gospodarstvu, skupaj z odpravo regulacij.

Clintonova je dejala, da so davčne olajšave skupaj s pomanjkanjem bančnih regulacij povzročile zadnjo finančno krizo in recesijo, po kateri ZDA zdaj okrevajo. Pri tem ga je zbodla, ker ne objavi davčnih napovedi kot vsi predsedniški kandidati zadnjih 40 let. Vprašala je, ali je to zato, ker ni bogat, kot trdi, ni tako dobrodelen, kot trdi, ali pa ne plačuje davkov. Trump je odvrnil, da to pomeni, da je pameten.

Trump je Clintonovo ujel pri vprašanju zadnjega trgovinskega sporazuma z Azijo TPP, ki ga je demokratka najprej podpirala, potem pa ga začela zavračati, ker je bil to pogoj za pridobitev Sandersove podpore. Ko je skušala poudariti svoje izkušnje, ji je Trump to priznal, vendar zatrdil, da gre za slabe izkušnje, ki Amerike ne bodo rešile.

Trump si prizadeva Clintonovi odvzeti nekaj podpore med temnopoltimi volivci, vendar je to po soočenju vse bolj oddaljen cilj.

Clintonova ga je obtožila, da je bil glavni pobudnik rasističnih dvomov o kraju rojstva predsednika Obame. Republikanec je krivdo za to skušal zvaliti na Clintonovo. Pri vprašanju odmevnih primerov policijskega nasilja v ZDA pa je govoril o potrebi po več zakona in reda.

Razprave o njegovi pobudi za gradnjo zidu na meji z Mehiko in izgonu nezakonitih priseljencev ni bilo. Clintonova je opozorila, da je Trump ženske označil za prasice, psice in gnoj ter da bo nekdanja lepotna tekmovalka latinskoameriškega izvora, ki ji je rekel miss sobaric, dobila državljanstvo in bo glasovala proti njemu.

Zunaj območja kampusa univerze so v času soočenja potekale demonstracije pripadnikov ene ali druge strani, policija pa je opravila tudi nekaj aretacij. Za zapahe so šli večinoma podporniki kandidatke stranke zelenih Jill Stein, ki so se pustili aretirati, da opozorijo na izključitev kandidatov tretjih strank iz soočenj.

Do konca kampanje bosta še dve televizijski soočenji. Naslednje, 9. oktobra na univerzi Washington v St. Louisu, bo potekalo kot javna tribuna, zadnje, 19. oktobra na televiziji Fox, pa bo v Las Vegasu v podobnem formatu kot ponedeljkovo, to je kandidata in voditelj. Že 4. oktobra bo na univerzi Longwood v Virginiji soočenje podpredsedniških kandidatov, republikanca Mika Penca in demokrata Tima Kaina.