Tožba trdi, da so Trump in njegovi sodelavcu novinarju kršili ustavne pravice po 1. in 5. amandmaju k ameriški ustavi. Prvi zagotavlja svobodo govora, peti pa prepoveduje neupravičeni odvzem lastnine. Poleg Trumpa so kot tožene stranke navedeni še šef kabineta Bele hiše John Kelly, direktor tajne službe Joseph Clancy, namestnik šefa kabineta za komunikacije Bill Shine in agent tajne službe, ki je Acosti fizično odvzel akreditacijo.

Tožba ne zahteva odškodnine, ampak prepoved, da se kaj podobnega zgodi v prihodnosti, ne le Acosti, ampak vsem akreditiranim dopisnikom Bele hiše.

Trump je bil na novinarski konferenci minulo sredo po vmesnih volitvah vidno nasajen in je kljub demokratskemu prevzemu večine v predstavniškem domu kongresa izide volitev označil za svoj velik uspeh, ker je republikancem uspelo obdržati večino v senatu. Uvodoma je demokratom ponujal sodelovanje, ko pa so vprašanja novinarjev začela delati luknje v zgodbo o uspehu, je postal odrezav in prepirljiv.

Podobno se je obnašal tudi Acosta, ki ni hotel dati iz rok mikrofona in je vztrajal pri dodatnih vprašanjih in se pri tem ruval za mikrofon s pripravnico Bele hiše.

Po odvzemu akreditacije Acosti so številni pravni strokovnjaki v ZDA ugotovili, da ima novinar skupaj s svojo televizijo, ki je dežurna tarča Trumpovih napadov o “lažnih medijih”, dobro podlago za tožbo.

Poenotili so se tudi dopisniki Bele hiše, ki sicer intenzivno tekmujejo med seboj. Predsednik združenja dopisnikov Bele hiše Olivier Knox je sporočil, da trdno podpirajo vrnitev akreditacije dopisniku CNN, ki mu jo tajna služba ne bi smela odvzeti. “Predsednik ZDA ne bi smel samovoljno izbirati ljudi, ki bodo poročali o njemu,” je sporočil Knox.