Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v preteklem letu umrlo 2891 oseb, pri katerih so potrdili okužbo s koronavirusom. Večino smrti beležijo pri osebah, ki bivajo v domovih za starejše občane. Najvišjo smrtnost glede na število prebivalcev pa ima pomurska regija, je na novinarski konferenci povedal direktor NIJZ Milan Krek.

Kot je pojasnil Krek, se podatki o umrljivosti med tistimi, pri katerih so pred smrtjo potrdili okužbo z novim koronavirusom, po državah zbirajo različno. Zaradi nestandardizirane metodologije pa so le delno primerljivi. “Ne priporoča se neposrednega primerjanja podatkov o umrljivosti, enotna klasifikacija se v svetu šele vzpostavlja,” je povedal na današnji vladni novinarski konferenci.

V Sloveniji se, tako Krek, zbiranje podatkov vodi po dveh poteh. Ministrstvo za zdravje vsako jutro zbere podatke o številu umrlih oseb, pri katerih je bila potrjena okužba, v bolnišnicah in domovih za starejše občane (DSO). NIJZ pa podatke zbira s križanjem baz pozitivnih na koronavirus in vseh umrlih prek mrliških listov in prek dokumenta o smrti zaradi nalezljivih bolezni.

“Ta postopek zahteva več časa, zato ne moremo poročati o umrlih za posamezen dan, ampak na daljše obdobje. Ob letu se baza umrlih ponovno pregleda in določi dokončno število umrlih, pri katerih so potrdili okužbo,” je povedal Krek.

Po podatkih NIJZ je v preteklem letu umrlo 2891 oseb, pri katerih so potrdili okužbo. 1682 smrti so zabeležili med stanovalci DSO, kar predstavlja 58 odstotkov smrti. 1209 oseb oziroma 42 odstotkov smrti pa so zabeležili med ostalo populacijo, je navedel Krek.

Največ smrti med tistimi, pri katerih so potrdili okužbo s koronavirusom, so zabeležili v osrednjeslovenski regiji. To je po Krekovih besedah mogoče pripisati dejstvu, da ima ta regija največ prebivalcev. V osrednjeslovenski regiji so zabeležili 603 smrti, v podravski 510, v savinjski 320, v pomurski 306 in v gorenjski 269. V jugovzhodni regiji so zabeležili 220 smrti, v goriški 154, v koroški 146 in v posavski 110. V obalno-kraški regiji sta umrli 102 osebi, pri katerih so potrdili okužbo, v primorsko-notranjski je umrlo 72 oseb, v zasavski pa 55, kažejo podatki NIJZ.

Glede na število prebivalcev pa je najvišja smrtnost v pomurski regiji. Na 100.000 prebivalcev je namreč v Pomurju umrlo 268 oseb, pri katerih so potrdili okužbo. Sledita ji koroška (206) in podravska regija (156). “Tudi tukaj velja, da tam, kjer je revščina in kjer je manj možnosti razvoja, so tudi smrti bolj pogoste, pogostejše pa so tudi predčasne smrti,” je povedal Krek.

Največ smrti so zabeležili v starostni skupini nad 85 let. V tej starostni skupini so zabeležili 50,19 odstotka vseh smrti pri osebah, pri katerih so potrdili okužbo. V starostni skupini od 75 do 84 so zabeležili 33,03 odstotka smrti, v starostni skupini od 65 do 74 pa 12,21 odstotka smrti. V starostni skupini od 55 do 64 pa 3,25 odstotka. Med mlajšimi od 55 let so zabeležili 1,31 odstotka vseh smrti.