Lastnik omenjene domačije Rihard Zupančič je za STA povedal, da gre za partnerski podvig, ki ga pripravljajo skupaj s črnomaljsko občino, Razvojno izobraževalnim centrom Bela krajina, društvom Proteus in novomeško enoto Zavoda RS za varstvo narave. Iz razpisnih sredstev za lokalni razvoj skupnosti pa zanj pričakujejo nekaj manj kot 85.000 evrov podpore.
Z omenjenim projektom želijo opozoriti na to redko in ogroženo živalsko vrsto ter njen pomen, hkrati pa omejiti njeno ogroženost ter pojav črnega močerila uvrstiti med belokranjske znamenitosti.
Domačija Zupančič bo tako postala nova točka doživljajskega k naravi usmerjenega oz. zelenega turizma, črna človeška ribica pa bo okrepila turistično prepoznavnost Bele krajine v državnem in svetovnem merilu, je dodal lastnik kmetije.
Sicer pa se bodo najprej lotili urejanja turistične infrastrukture oz. urejenega dostopa, opazovalnega šotora nad kraškim bruhalnikom in izvirom Jelševniščice ter drugih ureditev. Čaka jih še priprava strokovne predstavitve črnega močerila v naravi sami ter na domačiji.
Poiskali bodo tudi vodiče in jih ustrezno izobrazili ter v učilnici na prostem z osnovno laboratorijsko opremo in simulirani kraški jami pripravili naravoslovne dneve in druge oblike javnega poučevanja ter obveščanja. Obetajo si šolske in druge obiske ter trajnostni turistični razvoj. Vsa dela nameravajo končati v poldrugem letu, je še povedal Zupančič.
Črni močeril ali črna človeška ribica je jamska dvoživka in podvrsta bele človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele krajine. Pri preučevanju izvira Dobličice v Beli krajini so jo leta 1986 našli člani Inštituta za raziskovanje krasa. Po do zdaj znanih podatkih živi le v jamskih vodah ožje okolice Črnomlja – odkrili so jo na izviru Jelševniščice, Dobličice in v Kanižarskem potoku, za razliko od belega pa ima črni močeril predvsem temno obarvano kožo in dokaj normalno razvite oči.
Domačija Zupančič in projektni partnerji bodo omenjeno naložbo izvedli s podporo Lokalne akcijske skupine Dolenjska in Bela krajina, ki bo iz razpisnih sredstev za lokalni razvoj skupnosti zanjo zagotovila nekaj manj kot 85.000 evrov.
