V Sloveniji je bil v zadnjih 20 letih mesec, v katerem je umrlo največ prebivalcev januar 2017, ko je umrlo 2425 prebivalcev. Takrat je Slovenijo dosegel vrhunec sezonske gripe. 29. januar 2017 je bil vse do epidemije covida-19 tudi edini dan, ko je število umrlih v enem dnevu preseglo sto, umrl je 101 prebivalec.
Najbolj tragičen dan v novejši zgodovini Slovenije je bil 1. december 1981, ko je edinkrat do sedaj v enem dnevu umrlo več kot 200 prebivalcev, največ med temi v letalski nesreči na Korziki, ki je sicer zahtevala 180 žrtev.
Tudi mesec z drugim najvišjim številom umrlih je bil januar, in sicer januar 2019, ko je umrlo 2140 oseb. Dva tisoč ali več prebivalcev je umrlo samo še v dveh mesecih v obdobju med letoma 2000 in 2019.
Na drugi strani je mesec, v katerem je v Sloveniji umrlo najmanj prebivalcev, julij 2000, ko je umrlo 1330 oseb. Med sedmimi meseci z manj kot 1400 umrlih je v zadnjem desetletju samo september 2015. Dan z najmanj umrlimi je 16. maj 2002, in sicer 25 oseb.
Na splošno velja, da je umrljivost največja v zimskih mesecih, med katerimi izrazito izstopa januar, najmanjša pa od maja do septembra. V novem tisočletju je vsak dan umrlo povprečno 53 prebivalcev, vsak dan v januarju povprečno 59, vsak dan od maja do septembra pa povprečno 49.
Splošna stopnja umrljivosti populacije je bila v zadnjih 20 letih relativno stabilna. Do leta 2016 je v povprečju umrlo 9,3 osebe na 1000 prebivalcev, v zadnjih treh letih pa se je stopnja umrljivosti dvignila na 9,9.
Ker se je povprečna starost umrlih v tem času povečala za šest let, z 72 na 78 let, so se premaknila tudi starostna obdobja, v katerih je umrlo največ prebivalcev. V obdobju 2000-2003 je največ prebivalcev umrlo v starostni skupini 75-79 let (15 odstotkov), naslednjih deset let je največ prebivalcev umrlo v starosti 80-84 let (18 odstotkov), od leta 2014 pa je bilo največ smrti v starostni skupini 85-89 let. Ti umrli so pomenili že skoraj petino vseh umrlih v tem obdobju.
Število prebivalcev, starih 85 ali več let, je iz leta v leto nihalo tudi zaradi velikih razlik v številčnosti posameznih generacij, ki so izhajale iz posledic obeh svetovnih vojn. V letih 2003 in 2004 jih je bilo najmanj, manj kot 20.000. V juliju 2020 pa je njihovo število preseglo 55.000. Prav zaradi povečanja števila toliko starih prebivalcev se število umrlih tudi ob enaki stopnji umrljivosti povečuje.
V Sloveniji pa se je umrljivost med najstarejšimi prebivalci vse do izbruha drugega vala epidemije covida-19 stalno zmanjševala. Če bi bila umrljivost prebivalcev, starih 85 ali več let, v letu 2019 enaka kot na začetku novega tisočletja (več kot 180 umrlih na 1000 prebivalcev), bi takrat namesto 7700 smrti, kolikor jih je bilo, zabeležili 9600 smrti.
Ob epidemiji so sicer na Sursu začeli objavljati nov kazalnik o presežni umrljivosti, ki meri razlike med umrljivostjo v običajnih razmerah in izrednih razmerah. Mesečna presežna umrljivost v letu 2020 je izražena v odstotkih glede na povprečje istih mesecev v obdobju 2015-2019.
V oktobru 2020 se je presežna umrljivost prvič izrazito razlikovala od povprečja preteklih petih let. Umrlo je 24 odstotkov več prebivalcev kot je bilo povprečje smrti v oktobrih med 2015 in 2019. Število smrti v letošnjem oktobru je tako enako kot v prvih dveh mesecih leta 2020 pred izbruhom epidemije covida-19, a je smrtnost v začetku leta višja. Oktobrska umrljivost med najstarejšo populacijo pa je bila tudi na enaki ravni, kot je bila umrljivost v začetku tisočletja.
Tudi leto 2020 pa potrjuje znano dejstvo, da najmanj pripadnikov najstarejših generacij umre v poletnih mesecih.
