Plaže ob Jadranskem morju so z razvojem industrije in turizma vse bolj obremenjene, kar se pozna tudi na kopičenju odpadkov. Kot izpostavljajo na črnogorskem inštitutu za morsko biologijo, ki deluje v sklopu tamkajšnje univerze, velika koncentracija odpadkov vse bolj ogroža morski ekosistem, biotsko raznolikost in obalni pas. Ob odpadkih so plaže podvržene še naravni in umetni eroziji.

V okviru strategije za jadransko-jonsko makroregijo (EUSAIR), katere del je tudi Slovenija, se je Črna gora lani z Italijo in Albanijo lotila projekta, s katerim želijo države omejiti negativne posledice turističnega razcveta. Kot je pojasnila vodja projekta v Črni gori Milica Mandić, Črnogorci projekt izvajajo na treh plažah, in sicer v Budvi, Novem Hercegu in Ulcinju. Na izbranih lokacijah so v minulem letu v povprečju pobrali okoli 60 kilogramov smeti, med katerimi je največ plastike.

Kot je pojasnila Mandićeva, rezultate beležijo po trimesečjih, pri čemer se izogibajo poletni sezoni, ko so plaže večkrat na dan očiščene. Težave imajo predvsem s plastenkami, ki jih na plažah puščajo obiskovalci, velike preglavice pa jim povzročajo tudi kadilci. Cigaretni ogorki so namreč med desetimi najpogostejšimi odpadki, ki jih pobirajo na plažah.

“Obiskovalci naše plaže uporabljajo za en velik pepelnik in to je treba sankcionirati,” je bila jasna vodja projekta, ki je med cilji projekta izpostavila predvsem pritisk na politične odločevalce. Prizadevajo si namreč za spremembe zakonodaje, s katerimi bi uzakonili globe za takšne prekrškarje.

Države želijo v projekt vključiti tudi koncept krožnega gospodarstva in omejiti erozijo obale. To bi po besedah Mandićeve naredili z barikadami iz lesa, tudi tistega, ki ga poberejo na plažah. V Črni gori so ga na treh plažah nabrali za okoli 40 kilogramov. Tri države, ki sodelujejo v projektu, so po besedah Mandićeve zanj pridobile okoli 600.000 evropskih sredstev, od tega je najmanjši Črni gori pripadlo okoli 120.000 evrov.

Poleg instituta v Črni gori pri projektu sodeluje še tamkajšnje javno podjetje za upravljanje z morsko obalo, po dva partnerja pa sodelujeta tudi v Albaniji in Italiji. Dveletni projekt se bo zaključil aprila prihodnje leto.

Strategija EUSAIR vključuje Slovenijo, Italijo, Hrvaško, Grčijo kot članice EU ter BiH, Črno goro, Srbijo in Albanijo kot države kandidatke oz. potencialne kandidatke. Na forumu prihodnje leto, ki ga bo gostila Srbija, bo članic najverjetneje devet, saj se bo strategiji pridružila še Severna Makedonija.