Zakon je za potrditev potreboval 42 glasov podpore od skupno 81 poslancev. Za je glasovalo 38 poslancev, proti pa štirje. Polancev opozicije med glasovanjem ni bilo v dvorani, poročajo tuje tiskovne agencije.
Poslanci glavnih koalicijskih strank – Demokratske stranke socialistov (DPS), socialni demokrati ter Liberalne stranke – so predlog zakona podprli.
Aktivisti LGBT skupnosti so nasprotnike obtožili, da so “uničili demokratični proces v državi in njeno evropsko pot”. Poudarili so, da je parlament z zavrnitvijo zakona poslal sporočilo, da poslanci samo retorično podpirajo evropske in evroatlantske vrednote, da pa jim niso zavezani, poroča portal Balkaninsight.
Glavni opozicijski blok Demokratska fronta (DF), ki je blizu družbeno konservativni Rusiji, je pred tem vlado pozvala k umiku predloga zakona, češ da večina prebivalcev Črne gore nasprotuje partnerskim skupnostim istospolnih oseb.
Poslanci vladne DPS so poudarili, da bi z zakonom zagotovili svoboščine vsem državljanom, saj so istospolne skupnosti realnost, z zakonom pa bi jih zgolj javno priznali in pokazali strpnost do drugače mislečih v družbi.
Zakonski predlog je pripravilo ministrstvo za človekove pravice in pravice manjšin. Že med pripravo je sprožal burne razprave na družbenih medijih, pri čemer večina komentarjev ni bila naklonjena zakonu.
Z zakonom bi skupnosti homoseksualnih parov bile priznane kot zakonite, a ne bi imele vrste pravic, ki jih uživajo heteroseksualni pari. Med drugim ti pari ne bi mogli posvojiti otrok, niti jim biti krušni starši, niti jih ne bi priznali kot družino. Urejeno pa bi imeli premoženjske odnose in pravico do dedovanja, kot tudi pravice iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja.
Minister za človekove pravice in pravice manjšin Mehmed Zenka je izpostavil, da je sprejem zakona del obveznosti države pri približevanju Evropski uniji. Dejal je, da je povsem osebna stvar posameznikov, če se strinjajo ali ne z istospolnimi skupnostmi, “če pa želi Črna gora postati članica EU, je sprejem zakona ena od njenih obveznosti”.
V državi so že leta 2014 skušali uzakoniti homoseksualne skupnosti, a neuspešno.
Homoseksualnost v tej konservativni družbi večinsko še vedno ni sprejeta, tako kot tudi ne drugod na Balkanu, izpostavlja Balkaninsight. Od držav, nastalih po razpadu nekdanje Jugoslavije, sta samo Slovenija in Hrvaška uzakonili istospolne skupnosti, dodaja.
Ankete so sicer pokazale, da 71 odstotkov prebivalcev Črne gore meni, da je homoseksualnost bolezen, vsak drugi državljan pa je mnenja, da ogroža družbo in da bi jo morala država zatirati.
