Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki pod vodstvom poslanca Anžeta Logarja (SDS) preiskuje vzroke za nastanek bančne luknje in zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, je dopoldan nastopil nekdanji finančni minister Uroš Čufer. Ministrstvo za finance je vodil od marca 2017 do septembra 2014, ko se je Slovenija pod vlado Alenke Bratušek spopadla z reševanjem slovenskega bančnega sistema pred kolapsom. Na ministrstvo je Čufer prišel z največje državne banke - Nove ljubljanske banke (NLB), zato je v začetku leta 2013 že dobro vedel, da je stanje v bančnem sistemu relativno slabo, saj so se slabe terjatve kopičile. "Insolvenčna regulativa, ki je obstajala, ni omogočala sanacije podjetij na ustrezen način," je pokazal tudi na rigiden sistem. Omenil je še, da so bile slabe terjatve razpršene med bankami, pri čemer je bila koordinacija in soočanje s tem problemom oteženo. Kmalu se je zaradi nakopičenih težav v bankah pojavil tudi dvom v likvidnost in solventnost države. "Problemi bank so torej postali breme tudi za državo," je dejal Čufer. Ko je nastopil mandat ministra, je vedel, da bo NLB potrebovala državno pomoč. A hkrati poudaril, da je že bila v postopku državne pomoči. "Vedeli smo, da bo potrebna obsežna sanacija, kakšen znesek bo to, pa nismo vedeli," je povedal in med drugim dodal, da je bila pozicija NLB takšna, da se vedno na njej najprej pripravi rešitev. Iz NLB so nenehno prihajali signali do lastnika, države, da je potrebna dokapitalizacija. Iz kvartala v kvartal se je situacija v bankah po Čuferjevih besedah slabšala. Problemi so prihajali na površje. Izkazovalo pa se je, da ni bilo potrebno le dokapitalizirati bank, temveč so na dan privrele tudi težave podjetij, ki niso zmogla vračati posojil. "Kako dokapitalizirati banke, jih postaviti v ustrezno finančno stanje, je bilo prvo vprašanje, ker banke niso zmogle dajati denarja podjetjem. Drugi steber pa je bilo reševanje podjetij. Podjetja s prešibkim finančnim tokom niso sposobna vračati denarja, četudi