Čuš je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal, da so podpise za splošno razpravo o predlogu, ki je bil v DZ vložen 4. oktobra, prispevali poslanci SMC, DeSUS in SD ter NSi, tako da bo šel predlog v splošno razpravo na plenarno sejo DZ. To kaže, je dodal, da razumejo problematiko in cilje zakona, kaže pa tudi na neko stopnjo podpore. Odziva ni dobil le od strank SDS in Levica.
Okoli 5000 podpisov, ki jih je doslej zbral s spletno peticijo, po njegovih besedah kaže na dobro podporo med ljudmi.
V koaliciji Liste Andreja Čuša in Zelenih Slovenije bodo naredili vse, da “delavkam in delavcem omogočimo vsaj en prost dan v tednu”, predlog pa so pripravili tudi zato, ker so večkrat videli “zgarane, tudi ‘skurjene’, preobremenjene obraze v trgovinah”, je dejal Čuš.
Problematično je tudi to, da osnovna plača trgovcev ne dosega niti minimalne plače; to dosežejo šele z dodatki.
Prizadevali si bodo, da v zakonodajnem postopki zakon ustrezno amandmirajo in sprejmejo ter po 14 letih uveljavijo referendumsko voljo ljudi, je povedal poslanec. Pričakuje, da bi lahko bila prva obravnava na plenarni seji DZ v novembru, nato pa v decembru obravnava na matičnem odboru in sprejem v DZ.
Podporo predlogu je na novinarski konferenci ob Čušu izrazil tudi ekonomist Jože P. Damijan, “ker ljudem, ki delajo v dejavnosti, ki ni življenjsko nujno potrebna, omogoča, da vsaj nedeljo preživijo z družino”.
“Kam gre ta svet, ta povečan konzumerizem … Da niti ob nedeljah ne moremo najti časa za svoje aktivnosti in svojo družino, vodi v povsem napačno smer,” je dejal Damijan in dodal, da tudi najbolj razvite evropske države spodbujajo tradicionalne družinske vrednote in imajo trgovine ob nedeljah zaprte.
Tudi v Sloveniji je bilo v času, ko trgovine ob nedeljah niso bile odprte, mogoče kupiti vse potrebne stvari, poleg tega je sistem dežurnih trgovin dobro deloval, je dejal Damijan in dodal, da podobne možnosti predvideva tudi predlog zakona.
Ta bi določal, da trgovec ne bi smel določiti obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, razen v primeru posameznih prodajaln, ki bi bile lahko po lastni presoji trgovca odprte do največ šest nedelj oz. praznikov v letu. Poleg tega bi med izjeme uvrstil prodajalne z omejeno površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov, kjer trgovsko dejavnost izvaja neposredno nosilec dejavnosti oz. njegovi ožji družinski člani. Med izjeme bi dodal tudi prodajalne na bencinskih servisih na servisnih prometnih površinah avtocest in hitrih cest.
Damijan je navedel podatek, da trgovska dejavnost ob nedeljah ustvari osem odstotkov celotnega prometa, medtem ko so stroški približno enaki kot ostale dni. “V večini trgovskih podjetij se ta ekonomika ne izide,” je dejal in dodal, da se v dejavnosti tega zavedajo. Nekateri trgovci se za nedeljsko poslovanje niso odločili, med drugimi pa po njegovih besedah nihče noče prvi zapreti trgovin ob nedeljah, ker da se bojijo, da bodo kupci nato tudi ostale dni kupovali v drugih trgovinah.
Damijan je še povedal, da se trgovci v 13 letih niso uspeli sami dogovoriti, kdaj bodo katere trgovine odprte, tako da bi lahko bil ta zakon dobra iztočnica, da bo do tega dogovora prišlo.
Glede morebitne ustavne presoje – Trgovinska zbornica Slovenije predloga ni podprla, ker da posega vsaj v tri z ustavo zagotovljene pravice, in sicer v svobodno gospodarsko pobudo, v načelo poštene in svobodne konkurence in v načelo enakosti pred zakonom – je Čuš ocenil, da bo zakon, tudi z dopolnili, pripravljen tako, da bo upošteval dosedanje odločitve ustavnega sodišča glede odprtja trgovin ob nedeljah.
