Po podatkih Nase je bil svetovno gledano vsak mesec v prvi polovici leta toplejši kot kadarkoli od leta 1880, ko so začeli z modernimi meritvami. Povprečna temperatura je bila za 1,3 stopinje višja kot v 19. stoletju. „Pomikamo se v obdobje, v katerem bo za nas pravo presenečenje, če kakšen mesec ne bo rekordno vroč,“ je ob tem izrazil skrb Chris Field, podnebni znanstvenik z ameriške Univerze Stanford. Tudi pri nas je bilo letošnje poletje najverjetneje med petimi najtoplejšimi do zdaj, pravi meteorolog Andrej Velkavrh. „Čeprav poleti ni bilo hude vročine, je bilo precej temperatur v zgornji četrtini pričakovanega intervala,“ pravi. Povprečna temperatura letnega časa se izračuna tako, da se vzame jutranjo, opoldansko in večerno temperaturo in iz njih izračuna povprečje. Višji povprečni temperaturi tako prispevajo tudi recimo toplejša jutra, ne le ekstremna vročina. „Lahko se zgodi, da nekajkrat v poletju temperatura udari nad 35 stopinj, ostale dni ni tako vroče, pa bo vseeno povprečna temperatura nižja kot kakšno drugo leto, ko tri mesece termometri namerijo razmeroma visoke temperature,“ pojasnjuje Velkavrh. Statistika kaže, da je bilo letos izjemno veliko dni s temperaturo okoli 28 in 29 stopinj, ki so doprinesle k visokemu povprečju. Tudi pri nas je bilo letošnje poletje najverjetneje med petimi najtoplejšimi do zdaj, izpostavlja meteorolog Andrej Velkavrh.Andrej Petelinšek Posledično je tudi manj snežnih padavin, opažajo na meteoroloških postajah. „Lani se je prvič zgodilo, da na Kredarici za novo leto ni bilo snega. Večina ga je zapadla proti koncu zime, zaradi česa ni bil tako uležan in ga je hitro pobralo, tudi če je prvotno izgledalo, da ga je precej,“ pravi Velkavrh. Cel kup posledic, ki se jih le delno zavedamo Nasine ugotovitve o visokih temperaturah niso presenetile znanstvenikov, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. „Res pa je, da se dvigajo hitreje kot smo pričakovali oziroma napovedali,“ dodaja. K visokim temperaturam je poleg globalnega seg