Mandatno-volilna komisija je DZ sklenila predlagati, naj na mesto predsednika vrhovnega sodišča imenuje vrhovnega sodnika Damijana Florjančiča. Za takšen sklep je glasovalo 11 članov komisije, proti pa jih je bilo pet. Stališči so sicer predstavili le v SMC in SDS. V prvi so napovedali, da bodo Florjančiča podprli, v SDS pa so mu podporo odrekli. Pravosodni minister Goran Klemenčič je v uvodu povedal, da se je med dvema prijavljenima kandidatoma na javni poziv za Florjančiča odločil, ker gre za kariernega sodnika, ki je opravil celotno pot od prvostopenjskega do vrhovnega sodišča, v vmesnem času pa je kot dodeljeni sodnik na ministrstvo za pravosodje opravljal tudi naloge, povezane z zakonodajnimi postopki ter področjem usposabljanja in izobraževanja. “Mislim, da gre trenutno za edinega sodnika na vrhovnem sodišču, ki je bil predsednik katerega od nižjestopenjskih sodišč”, saj je vodil Okrožno sodišče v Kopru, je dejal. V programu, ki ga je predstavil, je Florjančič po besedah Klemenčiča izpostavil pomanjkljivosti v sodnem sistemu ter potrebo po njegovi večji učinkovitosti in preglednosti delovanja. “Poudaril je tudi pomembnost sodne prakse in učinkovitost notranje organizacije. To so bili ključni razlogi, ki so me vodili, da ga predlagam v imenovanje,” je dejal. Simona Kustec Lipicer je povedala, da bodo v SMC Florjančiča podprli iz istih razlogov, kot jih je navedel Klemenčič, v SDS pa so mu podporo odrekli. “Za SDS ni in nikoli ne bo sprejemljiv kandidat, ki je pri svojem delu kršil človekove pravice,” je dejal poslanec Vinko Gorenak. Opozoril je, da je Florjančič sodeloval v sodnem postopku v zadevi Patria, za katerega je “ustavno sodišče ugotovilo, da so sodniki sodili za nekaj, kar ni kaznivo dejanje”. “Vsi, ki so v tej verigi sodelovali, so zato kršili človekove pravice,” je dejal. Opozoril je tudi, da je DZ v tej zadevi predsedniku SDS Janezu Janši nezakonito odvzel mandat. Slednje je nato sprožilo razpravo, ki se v večjem delu skorajda ni dotikala same
