Ideja o prazniku, posvečenem športu, je sicer že ves čas uživala enotno podporo, so se pa na koncu pri podpori vzdržali v Levici, saj so sami želeli, da bi bil novi praznik tudi dela prost dan, a z dopolnilom niso uspeli. Prav tako so priložnost izkoristili za poziv k izboljšanju socialnega položaja profesionalnih športnikov.

Pomisleki drugih poslanskih skupin pri tem, da bi bil praznik dela prost dan, so bili predvsem gospodarske narave.

Še manj enotni so bili pogledi poslancev pri datumu novega praznika. Pobudnik praznika, Olimpijski komite Slovenije (OKS), je predlagal 1. oktober, torej dan, ko je bil leta 1863 ustanovljen Južni Sokol.

Ker bi se tak datum prekrival z mednarodnim dnevom starejših, je v začetku junija pristojni odbor DZ sprejel dopolnilo, da se dan slovenskega športa obeležuje 15. oktobra, na dan, ko je bil leta 1991 ustanovljen slovenski olimpijski komite.

Pozneje pa je koalicija vložila še dve dopolnili z različnimi datumi, na koncu pa je obveljal 23. september, dan, ko so bila športnikom samostojne Slovenije leta 2000 prvič podeljena zlata olimpijska odličja. Priborila sta jih veslaški dvojni dvojec Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec z malokalibrsko puško v trojnem položaju. Poleg tega je to prvi dan Evropskega tedna športa, ki ga obeležujemo vsako leto. Pri glasovanju o datumu so se vzdržali poslanci LMŠ in Levice pa tudi dva poslanca SNS in eden SD.