Po navedbah ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak se sicer Slovenija po vseh kazalnikih enakosti spolov uvršča nad povprečje EU, a tudi danes te pravice niso samoumevne. Zaposlene ženske se zaradi starševstva srečujejo z več ovirami, velikokrat so bolj obremenjene s skrbstvenimi in gospodinjskimi opravili.

Mednarodni dan žensk je priložnost za dejavno opozarjanje na težave in na številne izzive na področju uveljavljanja načela enakosti med spoloma. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer opozarja, da se formalno dosežena enakopravnost žensk z moškimi še vedno precej razlikuje od dejanske, izpostavila je tudi problem nasilja nad ženskami.

Da smo do tega še vedno strpni, opaža tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz, ki pomaga žrtvam nasilja, predvsem ženskam in otrokom. Neenakost žensk v družbi ustvarjajo še stereotipi o ženskah ter ovire za doseganje uravnotežene zastopanosti žensk in moških na različnih področjih političnega in družbenega življenja.

Kot opaža urednica Metine liste Nataša Briški, so v medijih kot strokovni sogovorniki ženske manj pogosta izbira, ko gre za komentiranje gospodarstva, notranje politike in financ.

Največ žensk je v letu 2015 po podatkih Sursa opravljalo poklic prodajalke, tajnice, strežnice, čistilke ali gospodinjske pomočnice v uradih oziroma v hotelih. Na mesec so povprečno zaslužile 101 evro manj kot moški, so pa razlike med plačami moških in žensk v Sloveniji manjše kot v drugih evropskih državah.

Mednarodni dan žensk, ki ga praznujemo 8. marca, je nastal iz aktivnosti delavskih gibanj na prelomu dvajsetega stoletja v Severni Ameriki in po Evropi. Ustanovna listina Združenih narodov, podpisana leta 1945, pa je bil prvi mednarodni sporazum, ki je potrdil princip enakosti med ženskami in moškimi.