V uradu predsednika republike bodo na državni praznik pripravili dan odprtih vrat. Predsednik republike Borut Pahor bo ob 11. uri v veliki dvorani predsedniške palače nagovoril državljane, prav tako ob 11. uri bo potekal ogled prostorov palače. Pred palačo bo v počastitev državnega praznika med 9. in 21. uro postrojena častna straža Garde Slovenske vojske.
Obeleževanju dneva Primoža Trubarja se letos pridružuje tudi Turizem Ljubljana. Ponudil bo literarno obarvani vodeni doživetji, ki so ju naslovili Ljubljana za ljubitelje poezije in Literarne poti. Predhodne prijave so obvezne, mesta pa omejena na deset udeležencev, so sporočili.
Prvo vodeno doživetje bo udeležence popeljalo čez znane ljubljanske trge – Prešernov, Vodnikov, Mestni, Stari in Kongresni trg ter Trg republike – in nekatere druge lokacije v mestu, ki so povezane s pesnicami in pesniki. Spoznali bodo Franceta Prešerna, Kajetana Koviča, Svetlano Makarovič, Valentina Vodnika, Cirila Zlobca, Lili Novy, Srečka Kosovela, Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Ivana Minattija in Tomaža Šalamuna ter njihove pesmi. Začetek bo ob 10. uri pred TIC ob Tromostovju.
Drugo bo udeležence popeljalo po poteh pesnikov, pisateljev, narodnih buditeljev in boemov, ki so pustili svoje sledi v spominu in v življenju Ljubljane. Sprehodili se bodo skozi čas od 16. stoletja, ko je Trubar napisal prvo slovensko knjigo, do konca 20. stoletja, ko je umrl Lojze Kovačič. Ogledali si bodo stavbe, v katerih so živeli in delovali literati, ter spoznali njihove življenjske zgodbe. Začetek bo ob 16. uri pred TIC ob Tromostovju.
Pobudo za državni praznik je leta 2008 ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva dal tržaški pisatelj Boris Pahor. Posredoval jo je tedanjemu predsedniku Slovenskega centra Pen Tonetu Peršaku, ta pa v DZ. Poslanska skupina SD je oblikovala predlog, ki ga je junija 2010 sprejel DZ.
Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige, med prvimi sta bila Katekizem in Abecednik. Umrl je leta 1586.
