Po odstopu predsednika vlade Mira Cerarja sredi marca so namreč v petek potekli vsi roki, v katerih bi lahko predsednik republike in nato še poslanci predlagali kandidata za novega mandatarja. Tej možnosti so se vsi odpovedali zaradi bližine rednih volitev in zaključka mandata aktualnega sklica DZ.

Tako so izpolnjeni vsi pogoji za razpust parlamenta in razpis predčasnih volitev. Odlok, s katerim bo določil dan volitev, bo Pahor podpisal danes, ni pa še znano, za kateri datum se je odločil. V igri ostajata 27. maj in 3. junij.

V odloku bo Pahor določil tudi dan razpisa volitev, ko začnejo teči roki za izvedbo volilnih opravil. Po nekaterih napovedih naj bi roki za volilna opravila začeli teči že v ponedeljek, 16. aprila, kar pomeni, da bo od tedaj že mogoče zbirati podpise podpore za kandidatne liste in vlagati kandidature.

Na parlamentarnih volitvah bodo volivci izbirali novo sestavo DZ za prihodnji štiriletni mandat. Na splošnih volitvah bodo izvolili 88 poslancev, po enega poslanca pa bodo izvolili pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Tokratne državnozborske volitve bodo osme v zgodovini samostojne države in tretje predčasne. Prve volitve v DZ so potekale leta 1992, medtem ko so bile prve večstrankarske volitve v takrat še skupščino SRS že dve leti prej. Na zadnje dvoje volitve – leta 2011 in 2014 – pa so se volivci odpravili predčasno.