Na današnjih parlamentarnih volitvah v Avstriji je največ glasov, 37 odstotkov, osvojila ljudska stranka (ÖVP), ki je pridobila precej podpore. Veliko pa so je izgubili socialdemokrati (SPÖ) na drugem mestu in svobodnjaki (FPÖ) na tretjem. V nationalrat so se znova prebili Zeleni, poslance bo imela tudi liberalna stranka Neos.
V Izraelu danes že drugič letos potekajo parlamentarne volitve, saj zmagovalcu aprilskih volitev, premierju Benjaminu Netanjahuju, ni uspelo sestaviti koalicije. Ankete napovedujejo tesen boj med Netanjahujevo stranko Likud in opozicijskim zavezništvom strank pod vodstvom Modre in bele stranke.
LMŠ po izsledkih majske ankete Vox populi ostaja na vrhu lestvice strank. Na volitvah v DZ bi jo podprlo 23,3 odstotka volivcev, sledita pa jih SDS s 17,2 odstotka in SD z 11 odstotki podpore. V DZ bi se uvrstile še Levica, NSi in DeSUS. Delo vlade kot uspešno ocenjuje 58,7 odstotka, kot neuspešno pa nekaj več kot tretjina vprašanih.
Na nedeljskih parlamentarnih volitvah na Finskem so po vseh preštetih glasovih tesno zmagali Socialni demokrati pred skrajno desnimi Pravimi Finci. Socialni demokrati bodo imeli v parlamentu 40 poslancev, nacionalisti pa 39.
Španski premier Pedro Sanchez je danes za 28. april sklical predčasne parlamentarne volitve. To bodo že tretje parlamentarne volitve v Španiji v manj kot štirih letih. Sklical jih je po tem, ko je parlament v sredo zavrnil predlog proračuna njegove manjšinske vlade.
Če bi bile parlamentarne volitve v teh dneh, bi največ glasov dobila SDS, kaže anketa Mediane, ki jo danes objavlja Delo. Največji opozicijski stranki, ki je bila na vrhu lestvice veliko večino leta, sledijo SD, LMŠ in Levica. Vlada je v decembrskem Barometru dobila najvišjo oceno doslej; na petstopenjski lestvici je dosegla povprečno oceno 3,01.
V Bosni in Hercegovini bodo danes potekale splošne volitve, na katerih bo 3,3 milijona volivcev izbiralo predstavnike na več ravneh oblasti. Bistvenih sprememb ni pričakovati, saj državo desetletja vodijo razdeljeni nacionalni politiki in njihove stranke. Kampanjo so zaznamovale nepravilnosti, volitve pa bremeni tudi volilna zakonodaja.
Stranke petorčka, ki se dogovarjajo o oblikovanju manjšinske vlade, so danes v DZ vložile kandidaturo predsednika LMŠ Marjana Šarca za predsednika vlade. Pod kandidaturo je zbranih 43 podpisov poslancev LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, je ob vložitvi potrdil vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović.
Zmagovalec parlamentarnih volitev Pakistanu je po preštetih 95 odstotkih glasov stranka Pakistan Tehrik-e-Insaf (PTI), ki jo vodi bivša zvezda kriketa Imran Kan. Kot je danes sporočila volilna komisija, je stranka zmagala v 109 od 272 volilnih okrajih in s tem v parlamentu dobila tudi 109 poslanskih mest, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po umiku NSi iz koalicijskih pogajanj bodo predsedniki peterice strank pod vodstvom predsednika LMŠ Marjana Šarca danes nadaljevali pogovore o oblikovanju koalicije, ki bi imela v DZ več kot 46 glasov. Pričakovati je, da bodo k sodelovanju povabili Levico, ki je že izrazila pripravljenost na pogajanja.
Nove parlamentarne volitve so po mnenju Andraža Zorka iz agencije Valicon v trenutni situaciji najverjetnejši scenarij. Levosredinske stranke se mu lahko izognejo le tako, da pri koalicijskih pogajanjih popustijo NSi in tej stranki dajo nesorazmerno moč. Da bi Janez Janša sprejel mandatarsko kandidaturo, pa se Zorku ne zdi verjetno.
Predsednik republike Borut Pahor se je po posvetih z vodji poslanskih skupin odločil, da bo pred svojo odločitvijo o kandidatu za mandatarja opravil še drugi krog posvetovanj. Ugotovil je namreč, da nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev za predsednika vlade.
Matej Tonin ne izključuje, da bi na funkciji predsednika DZ lahko ostal ves mandat, a poudarja, da je to stvar političnega dogovora in razmerij v potencialni koaliciji. “Če je možno, da sem jaz postal predsednik državnega zbora, potem je možna tudi kakšna taka neverjetna koalicija, ki se morda danes zdi še misija nemogoče,” je dejal za STA.
Pod okriljem prvaka LMŠ Marjana Šarca bodo predstavniki SMC, SD, DeSUS, NSi in SAB danes nadaljevali pogovore o oblikovanju vladne koalicije. Predsednik DZ Matej Tonin pa je za danes sklical neformalni posvet vodij poslanskih skupin, saj v začetku prihodnjega tedna načrtuje izredno sejo DZ.
Predsednik republike Borut Pahor je danes na pogovor o postopkih oblikovanja nove vlade sprejel predsednika DZ Mateja Tonina. Čeprav so se programski pogovori o koalicijah šele začeli, bo Pahor prvi krog pogovorov opravil v ponedeljek in torek. Če stališča poslanskih skupin ne bodo dovolj jasna, bo pogovore ponovil konec prihodnjega tedna.
Svet DeSUS danes ni sprejel odstopa predsednika stranke Karla Erjavca, ki ga je ta ponudil zaradi slabega rezultata na minulih državnozborskih volitvah. Erjavčev obstanek na čelu stranke je podprlo 44 od 57 prisotnih članov sveta. S tem pa je jasno tudi, da DeSUS ne bo vstopila v desnosredinsko vlado.
Predsednik LMŠ Marjan Šarec se je danes na skupnem pogovoru srečal s predsednikom SMC Mirom Cerarjem in Alenko Bratušek. Pogovor je tekel v smeri morebitnega sodelovanja, so ob tem za STA pojasnili v LMŠ, kjer pa podrobnejše vsebine ne razkrivajo.