Etnolog Janez Bogataj je v svoji knjigi Sto srečanj z dediščino na Slovenskem zapisal, da je praznik sv. Jurija nadomestek za neko starejše praznovanje božanstva, čigar zasluga je bila vsakoletna vnovična ozelenitev narave.
Omenjeno praznovanje je po njegovem povezano z davnimi pastirskimi šegami, saj se je v tem času marsikje spet začela paša in so sklepali pogodbe s pastirji.
Dan godovanja sv. Jurija se v cerkvenem in navadnem koledarju za dan razlikuje oziroma v Sloveniji po katoliškem koledarju velja, da je to 23. april, medtem ko je bil v deželah oglejskega patriarhata Jurijev god dan kasneje, 24. aprila.
Razliko v datumu praznovanja – jurjevo namreč v Beli krajini praznujejo 24. aprila, na Hrvaškem pa dan pred tem – je Dušica Kunaver v svoji knjigi Bela krajina v ljudskem izročilu pojasnila z legendo, po kateri je “zeleni Jurij na belem konju prijezdil do Kolpe, a je ni mogel prebroditi. Denarja za brodnino ni imel, brodar ga ni hotel brezplačno pripeljati čez Kolpo. Moral je en dan zanj delati, da je odslužil brodnino. Tako je zeleni Jurij prišel v Belo krajino z enodnevno zamudo,” je zapisala.
Po podatkih metliškega Belokranjskega muzeja naj bi bil zeleni Jurij mitološki sin najvišjega slovanskega boga Peruna, zaščitnik živine in konj. Ščiti tudi pred kačami, prinaša rodovitnost in v dvoboju premaga sovražnika.
Zeleni Jurij je v slovenskih predstavah bajeslovni lik, jezdec na zelenem ali belem polju. Če je jurjevo zeleno, je prijezdil na zelenem konju, če je bil še sneg, pa na belcu. Jurij se je na travniku udaril oziroma spopadel z Raboljem, mladeničem, ki je oblečen v slamo in pooseblja zimo. “Podoba Jurija je tako povezana z bojem med zimo in pomladjo, med mrazom in toploto, med jalovostjo in rodovitnostjo” so še zapisali v Metliki.
Sv. Jurij naj bi bil sicer rimski vojak, svetnik in mučenec iz četrtega stoletja, ki je rešil sv. Marjeto pred zlobnim zmajem in s krščanstvom prevzel vlogo bajeslovnega junaka.
Upodabljajo ga kot močnega mladega moža v viteški opravi na belem konju. Njegova atributa sta ščit in sulica. Podoba sv. Jurija na konju v boju z zmajem spada med najbolj znane in pogoste upodobitve v krščanstvu.
V srednjem veku so sv. Jurija zelo častili zaradi njegovega junaštva. Viteštvo ga je izvolilo za svojega vzornika in zavetnika. Postal je zaveznik mnogih dežel in mest, denimo Anglije, Genove … med drugim tudi Ljubljane, Ptuja in Pirana. V Sloveniji so mu posvetili številne cerkve. To, da je cerkev posvečena sv. Juriju, pogosto priča o njeni visoki starosti.
V Črnomlju že skoraj 60 let – sicer junija – prirejajo Jurjevanje v Beli krajini, ki velja za najstarejši slovenski folklorni festival.