Na Zemlji živi okoli dva milijona živalskih vrst, v Sloveniji od 15.000 do 20.000. Od tega je 850 endemitov, torej živalskih vrst, ki živijo pretežno na ozemlju Slovenije.
Žuželke, med njimi zlasti čebele, so najpomembnejši opraševalci cvetov in tako neposredno vplivajo na količino kmetijskih pridelkov. Vodno rastlinje in živali ohranjajo samočistilno moč rek in jezer, za nas morda nepomembni hrošči so hrana pticam in netopirjem, ki poskrbijo za to, da se nam neprijetne ali škodljive žuželke ne razmnožijo preveč, in krog je sklenjen.
Kot so že lani izpostavili na državnem statističnem uradu, je takih krogov na tisoče, povezujejo se v verige in prepletajo v mreže soodvisnosti. Posledice upada biotske raznovrstnosti so čedalje bolj opazne podnebne spremembe, vremenske ujme, siromašenje prehranskih virov in nestabilnost našega življenjskega okolja.
Slovenija po pestrosti živega sveta sodi med prvih pet držav v Evropi. Podzemeljska favna Slovenije s človeško ribico, jamsko školjko in različnimi posebnimi hrošči sodi med najpestrejše na svetu. Postojnski jamski sistem je z okoli sto živalskimi vrstami najbogatejša podzemna jama na svetu, črni močeril (črna človeška ribica) pa je naš endemit, znan samo iz dveh najdišč belokranjskega krasa.
Vendar je tudi v Sloveniji mnogo živalskih vrst ogroženih. Raznovrstnost živega sveta najbolj ogrožajo posegi v naravna območja, opuščanje košnje suhih travišč, paše, opuščanje visokodebelnih sadovnjakov, intenzivna kmetijska dejavnost z gnojenjem in kemičnimi škropivi, vnos tujerodnih vrst in podobno. Najbolj so ogrožene dvoživke, opozarjajo na statističnem uradu.
Ogroženih je tudi 35 odstotkov vrst dnevnih metuljev. Favna slovenskih metuljev je sicer glede na površino države med najbogatejšimi v Evropi, saj šteje kar okoli 3200 različnih vrst, a se je njihova populacija v zadnjih 25 letih zmanjšala za 60 odstotkov. Poglavitni vzroki so intenzivna raba travniških površin, zaraščanje in izsuševanje.
Svetovni sklad za varstvo narave (WWF) in dobrodelna ustanova Zoološka družba Londona sta pred časom opozorila, da je človeštvo od leta 1970 iztrebilo skoraj tri petine vretenčarjev – torej rib, ptic, dvoživk, plazilcev in sesalcev.
Glede na trenutne trende bi lahko po svetu do leta 2020 število divjih živali upadlo za dve tretjini, kar pomeni vsako leto za dva odstotka, med drugim ugotavlja poročilo.
Izsledki raziskave temeljijo na daljšem opazovanju okoli 3700 vretenčarjev iz več kot 14.000 različnih populacij po svetu. Znanstveniki so zaznali spremembe v velikosti populacij, ne pa, katerim vrstam grozi izumrtje.