Čeprav je Evropska komisija proti Sloveniji sprožila poglobljeno preiskavo, ker skladno z enkrat že spremenjeno zavezo do konca 2017 v zameno za obsežno državno pomoč iz leta 2013 ni izvedla dogovorjene prodaje vsaj dela od 75 odstotkov minus ene delnice NLB, se strani vseskozi pogajata o rešitvi, ki bi bila sprejemljiva za obe.

Ministrstvo za finance naj bi vladi tako danes na podlagi teh pogovorov predlagalo končno različico novih spremenjenih zavez. Če jo bo vlada, ki opravlja tekoče posle, sprejela, bo sledila formalna vložitev novega predloga komisiji, ki bi o tem lahko odločila zelo hitro.

Tako bodo lahko stekli postopki za nov poskus prodaje banke po metodi javne ponudbe delnic, potem ko je lani vlada tik pred ciljno črto prodajo ustavila, saj je ocenila, da ponujena cena za delnico ni bila primerna, tveganja zaradi sodnih postopkov v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami varčevalcev na Hrvaškem pa so bila prevelika.

Končna rešitev naj bi šla v smeri slovenskega predloga iz decembra lani, da bi del banke prodali letos, postopek pa zaključili v 2019. Neuradno naj bi se Slovenija zavezala k prodaji vsaj 50 odstotkov banke že letos, kar pomeni, da bi v primeru ugodnih pogojev na trgu potencialno lahko letos prodala tudi celoten lastniški delež do nadzornega.

Da bi prodajni postopek čim bolje uspel, naj bi odhajajoča vlada danes sprejela tudi predlog zakona za zaščito NLB pred posledicami sodnih postopkov na Hrvaškem, za katerega lani ni bilo političnega soglasja. Neuradno naj bi z njim zagotovili povrnitev škode v primeru rubežev premoženja banke na Hrvaškem v primeru novih pravnomočnih sodb hrvaških sodišč proti LB oz. NLB.

K političnemu preboju v zgodbi o NLB je pomembno prispevalo tudi strinjanje parlamentarnih strank v novem sklicu DZ, ki so se tudi na to temo minuli teden sestale pri odhajajočem premierju Miru Cerarju.