Novi koronavirus, ki je doslej v svetu zahteval več kot 900.000 življenj, z njim pa se je okužilo 27,6 milijona ljudi, je v kratkem času spremenil navade ljudi po vsem svetu ter gospodarstvo spravil na kolena. Bližino soljudi je zamenjala razdalja najmanj 1,5 metra, ljudje so se v času karanten in zapiranja gospodarstev družili na spletu, otroci šolali na daljavo, številni delali od doma, mnogi ostali brez zaposlitve.
Virus, ki je decembra lani izbruhnil v Wuhanu na Kitajskem, kjer so prvo smrtno žrtev potrdili 11. januarja, se je iz Kitajske hitro razširil po vsem svetu. V Evropi, ki je sredi marca postala drugo žarišče pandemije in kjer je bila najhuje prizadeta Italija, so prvo okužbo potrdili 24. januarja, in sicer v Franciji.
Evropske države so sredi marca druga za drugo zapirale šole, gospodarstva, javno življenje je postajalo vse bolj omejeno. Pandemija se je v Evropi začela umirjati maja, države so postopoma začele sproščati ukrepe, novo žarišče pa so postale ZDA in Južna Amerika, predvsem Brazilija. Med najbolj prizadetimi državami je tudi Indija, kjer v zadnjih tednih beležijo rekordne številke okužb in smrti zaradi covida-19.
Začetek jeseni v Evropi ob ponovnem odpiranju šol in podjetij spremlja grožnja drugega vala epidemije. Trend naraščanja novih okužb je namreč v številnih evropskih državah, še zlasti v Franciji, Španiji in Veliki Britaniji, v zadnjih nekaj tednih znova zaskrbljujoč, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tudi v Sloveniji število okuženih narašča, v torek so potrdili rekordnih 78 okužb, v sredo le eno manj.
Kljub naraščajočemu trendu je sicer dnevno število novih okužb v evropskih državah trenutno še precej manjše kot marca in aprila, preden so države uvedle stroge omejitvene ukrepe in karanteno, ob tem pa je testiranje veliko bolj razširjeno kot ob spomladanskem vrhuncu epidemije.
V zadnjih tednih so se okužbe večinoma širile med mlajšimi, ki imajo malo simptomov, vendar pa se stroka boji, da je le vprašanje časa, kdaj se bo virus razširil tudi med starejšo in ranljivejšo populacijo.
Zdravniki povsod po Evropi se bojijo, da bodo bolnišnice in oddelki za intenzivno nego v prihodnjih mesecih ponovno preobremenjeni, tako kot so bili spomladi. Manj pesimistični pa trdijo, da je tveganje za preobremenjenost bolnišnic zdaj manjše, saj da ljudje, še zlasti tisti, ki sodijo v bolj ogrožene skupine, v večji meri spoštujejo preventivne ukrepe.
Pandemijo spremlja globalna tekma za razvoj cepiva proti covidu-19, ki naj bi svetu omogočilo vrnitev v normalnost. Kljub temu še vedno ni jasno, kdaj bo varno in učinkovito cepivo dostopno za množično cepljenje.
Evropska agencija za zdravila poudarja, da bo cepivo morda na voljo šele v začetku prihodnjega leta, WHO pa opozarja, da pred sredino leta 2021 splošno razširjenega cepiva proti novem koronavirusu ni pričakovati.
Klinična testiranja kandidatov za cepiva še niso končana. Po podatkih WHO je bilo v sredo 35 “kandidatov za cepivo” v postopku kliničnega testiranja na ljudeh, od tega devet v zadnji fazi, v kateri cepivo preizkušajo na več tisoč prostovoljcih.
Velesile, kot so ZDA, Rusija in Kitajska, skušajo pospešiti postopke, da bi v tej tekmi zmagale in bi imele cepivo še pred koncem leta. Toda strokovnjaki pozivajo k potrpljenju in opozarjajo, da hitrost ne sme ogroziti varnosti cepiv in zaupanja javnosti.
V času pandemije so marsikje, kjer so jih najprej označevali za nepotrebne, postale obvezen dodatek zaščitne maske. Tudi v Sloveniji so maske obvezne v zaprtih javnih prostorih. Spremembo v razumevanju pomena nošenja mask s strani zdravstvenih oblasti, vključno WHO, je spodbudilo več raziskav o širjenju covida-19. Te študije kažejo, da se virus ne prenaša le preko večjih kapljicah, temveč tudi z aerosoli.
Ena od neznank je še vedno imunost proti covidu-19. Več raziskav je pokazalo, da se lahko posameznik, ki je prebolel koronavirusno bolezen 19, znova okuži. Izsledki znanstvenikov univerze v Hongkongu, kjer se potrdili ponovno okužbo pri 33-letnem moškem, ki je že prebolel covid-19, kažejo, da je imunost kratkotrajna in da se je po prvi okužbi mogoče znova okužiti. Vendar so nekateri strokovnjaki dejstvo, da pri drugi okužbi ni imel nobenih simptomov, po poročanju AFP pozdravili kot znak upanja, da se je njegov imunski sistem po prvi okužbi naučil braniti.
Ob začetku novega šolskega leta, ko so se po Evropi ponovno odprle šole, še vedno ni jasno, kakšno vlogo imajo pri širjenju koronavirusa otroci. Več študij je pokazalo, da otroci redko zbolijo. Večina otrok s koronavirusom namreč razvije blage simptome ali pa sploh ne zbolijo. Največ neznank pa ostaja pri vprašanju, v kakšni meri otroci virus širijo naprej.
