Bodoči dijaki in študentje danes obiskujejo različne izobraževalne ustanove, da bi se lažje odločili, kje nadaljevati šolanje. Zato je v Ljubljani in Mariboru ter tudi v drugih večjih slovenskih mestih pričakovati gnečo. Na Slovenskih železnicah obljubljajo, da bodo vlake okrepili ter tudi, da bodo zagotovili dodatne vožnje. Gneča se pričakuje tudi na cesti, zato se oborožite s potrpljenjem. Na pot pa odrinite prej. A danes je za bodoče dijake in študente ter njihove starše šele prvi korak pri zasledovanju vprašanja, kakšen poklic bodo opravljali. “Današnji otroci lahko pričakujejo, da bodo vsaj sedemkrat v svoji karieri zamenjali službo. In vsaj pet od teh delovnih mest danes še niti ne obstaja,” je na nedavnem januarskem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) dejal argentinski minister za izobraževanje Esteban Bullrich. Kateri poklici bodo v prihodnosti krojili naša življenja, se nam danes še niti ne sanja. Kar 65 odstotkov t. i. poklicev prihodnosti namreč sploh še ne poznamo. Če si poklic urbanega vrtnarja, ki bo skrbel za vrtove na strehah mestnih blokov, ali pa tehnika za preverjanje kakovosti voda, mojstre zelene gradnje že lahko predstavljamo, pa poklici kot so trgovec s časom, varuh podatkov, prodajalec osebnosti ali kirurg, ki bo brisal spomine, še nekoliko dišijo po znanstveni fantastiki. Umetna inteligenca in nanotehnologija A tudi takšni bodo poklici prihodnosti. Četrta industrijska revolucija prinaša izzive na področjih, kot so umetna inteligenca in strojno učenje, robotika, nanotehnologija, 3D-tiskanje, tudi v povezavi z genetiko in biotehnologijo. Potem so tu še pametni sistemi – hiše, tovarne in kmetije ter cela mesta, kjer bo treba skrbeti za njihovo upravljanje in tudi za vplive na okolje. Seveda pa ne gre pozabiti na socialno-ekonomske, geopolitične spremembe in demografski razvoj. Na oblikovanje novih delovnih mest že danes vplivajo naraščanje geopolitične nestabilnosti, mobilni internet in tehnologije v oblaku, naraščanje računalniških
