V muzeju, postavljenem v hišo ob kanalu, v kateri se je družina Frank s še štirimi ljudmi pred nacisti skrivala med letoma 1942 in 1944, se bodo odslej bolj posvečali današnji mladini. Ta v današnjem času, ko sta v svetu v porastu sovražno ozračje in in antisemitizem, morda ne pozna dovolj dobro obdobja druge svetovne vojne ter grozot, ki so se tedaj pripetile, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Direktor muzeja Roland Leopold je na današnjem odprtju poudaril, da se jim zdi tak pristop pomemben, saj imajo zelo mlado občinstvo. Po njegovih besedah v Hiši Ane Frank letno zabeležijo 1,2 milijona obiskovalcev, med katerimi je polovica mlajših od 30 let. Kljub velikemu zanimanju mladih za Ano Frank pa hkrati opažajo vse slabše poznavanje ozadja njene zgodbe. Odprtja se je udeležil tudi nizozemski kralj Willem Alexander.

Kljub temu, da so muzej minuli dve leti prenavljali, ga niso zaprli za javnost. Med novimi pridobitvami razstavišča so avdio vodiči, ki ponujajo obiskovalcem poglobljen zgodovinski kontekst, hkrati pa je bolje osvetljen tudi čas naraščajočega sovraštva od leta 1933, ko so se Frankovi odločili za selitev iz Frankfurta v Amsterdam, dalje. Ker so se pred muzejem vzdolž kanala pogosto vile dolge kolone čakajočih, so si zamislili tudi nov, obiskovalcem prijaznejši vhod.

Ana Frank je znana po svojem dnevniku, ki ga je pisala od junija 1942 do avgusta 1944. Ko je gestapo odkril Frankove, so jih odpeljali v koncentracijsko taborišče. Ano Frank so sprva poslali v Auschwitz, nato pa so jo skupaj s sestro Margot premestili v taborišče Bergen-Belsen, kjer je februarja 1945 umrla zaradi tifusa. Konec vojne in izpustitev iz taborišča je dočakal zgolj Anin oče Oto Frank.

Prav on je Anine dnevniške zapise objavil leta 1947, odtlej pa so knjigo prevedli v 70 jezikov in izdali v milijonskih nakladah. Prav tako je Oto Frank zaslužen za to, da v Amsterdamu stoji muzej, ki svetovno javnost opominja na grozote holokavsta.

Muzej sicer ostaja osredotočen na življenje Ane Frank, med drugim pa so v njem razstavljeni plakati, ki jih je najstnica lepila na stene skrivališča z namenom, da bi vse malce razvedrila. Namenoma pa v skladu z željo Ota Franka večina sob v muzeju ostaja kar se le da praznih kot simbol za Jude, ki so se skrivali v tej stavbi ter hkrati v opomin na 60.000 Judov iz Amsterdama, ki druge svetovne morije prav tako niso preživeli.