Do Luninega mrka, ki lahko nastopi samo v času polne lune, pride, ko se Luna znajde v Zemljini senci. To bo tokrat trajalo nekaj manj kot dve uri. Sončevi žarki tako Lune ne bodo v celoti neposredno dosegli, del svetlobe pa jo bo zaradi loma žarkov vseeno osvetlil in predvidoma obarval v opečnate barve.

Luna bo vzšla šele po 20. uri, ko bo torej že zakrita, in bo tako v času maksimalnega mrka zelo nizko na obzorju. Opazovali bomo torej lahko samo drugo polovico mrka, in še to v času, ko bo še precej svetlo. V kakšnih barvah bo nocoj svetila Luna, je sicer odvisno tudi od prašnih delcev v ozračju.

Nocojšnji mrk bo drugi in zadnji letošnji Lunin mrk. Prvi je bil februarja in je bil viden iz Amerike, Evrope, Afrike in večjega dela Azije. Za razliko od Sončevih mrkov so Lunini mrki varni za gledanje brez zaščite oči.

Dva tedna po Luninem mrku bo sledil še Sončev z vrhuncem nekaj pred 20.30 po našem času. Popoln Sončev mrk bo viden v 110-kilometrskem koridorju na območju 12 držav ZDA.

Astronomsko društvo Orion bo v primeru jasnega vremena na platoju pred mariborsko filozofsko fakulteto pripravilo javno opazovanje delnega Luninega mrka, ki se bo začelo ob 20. uri. Opazovanje bodo pospremili strokovnimi komentarji, primerno pa je za najširši krog javnosti, so zapisali na spletni strani društvi.