“To je zelo nenavaden govor. Če zelo blago ocenim to početje, bi lahko rekli, da je ta govor po vsebini absurden, po svojem pravnem učinku pa kršitev mednarodnega prava. Je izrazit primer enostranskega početja in kršitve mednarodnega prava. Iz arbitražnega sporazuma ni mogoče legalno izstopiti. Tu ne gre za noben izstop. Tu gre za enostransko dejanje, ki pomeni kršitev tega sporazuma,” je med drugim dejal Türk

Pri tem je opozoril, da bi morala Slovenija drugače definirati, kar počne Hrvaška. Ne bi smeli govoriti o “blokadi” pristopa Hrvaške OECD ampak o tem, da se je Hrvaška sama diskvalificirala za članstvo, ker ne sprejema odločitve arbitražnega sodišča.

“V Sloveniji moramo zelo jasno definirati ta početja kot kršitve in zelo natančno ugotoviti, da te kršitve pomenijo, da se Hrvaška sama diskvalificira za mnoge reči, ki bi jih sicer lahko kot članica EU pričakovala. Sploh si ne znam predstavljati, kako bi bila Hrvaška po tej lastni diskvalifikaciji sploh kredibilna kandidatka za OECD,” je dejal.

Odgovor premierja Mira Cerarja na Plenkovićev govor z odpovedjo obiska v Zagrebu je Türk ocenil za primernega. Zdi se mu prav, da je predsednik vlade počakal, da so bili govori končani in je svojo odločitev sporočil neposredno slovenskim medijem in na ta način tudi hrvaški strani, ne da bi te reči sploh omenjal v Generalni skupščini.

“V bistvu je stvar tako pod nivojem, da ne bi bilo prav, da se Slovenija spušča na tako nizek nivo,” je dejal Türk in dodal, da morajo imeti takšni obiski, kot bi bil Cerarjev v Zagrebu pripravljeni in imeti nek smisel ali učinek, kar v teh razmerah ni mogoče.

Na vprašanje, kako naj Slovenija deluje naprej oziroma kakšen je tako imenovani “end game”, je Türk priporočil mirno kri in dobre živce. “Mi end game že imamo, ker smo ga sprejeli v obliki arbitražnega sporazuma in arbitražna odločitev tudi za Slovenijo ni 100-odstotno idealna. Ampak Slovenija je država, ki mednarodno pravo in pravo nasploh jemlje resno.”

V nadaljevanju je po mnenju Türka treba pri tem vztrajati in “ne poslušati cenenih prerokov, da je mednarodno pravo prešibko in ni dobro, da se zanašamo nanj”. “Mi bomo prijateljstva lažje ustvarjali na podlagi mednarodnega prava. Na tej podlagi bomo tudi lažje dobivali prijateljsko podporo tam kjer je res potrebna in je lahko učinkovita. Ni potrebno, da se obremenjujemo z nepopolnostjo te podpore, kakršno v tem trenutku pač vidimo. Ta podpora je, treba bo pa še delati na njeni popolnosti.”

Na vprašanje, zakaj ima Slovenija toliko težav v medsosedskih odnosih le s Hrvaško, pa je Türk odgovoril, da med Slovenci in Hrvati v daljši zgodovini ni nobenih razlogov za slabe odnose.

“Ampak v času osamosvajanja in potem se je nabralo kar nekaj razlogov, zaradi katerih je Hrvaška Sloveniji mnogokrat zavidala njeno napredovanje in mislim, da je ta politično-psihološki dejavnik na Hrvaškem močno deloval in še deluje kot ovira razumnemu dogovarjanju,” je dejal Trk. To kar zadnje čase vidimo na Hrvaškem, ni razumno in nekako spominja na tiste znamenite besede “ne priznavamo sodišča”, ki so izrazito neracionalne in pripadajo neki mentaliteti, ki nima mesta v razumnem evropskem dogovarjanju, je sklenil.