Kot pravijo na Darsu, bodo dela, povezana s preureditvijo cestninskih postaj, potekala postopoma in skladno z zagotovljenimi finančnimi sredstvi. Postaje bodo v celoti odstranjene in območja preurejena predvidoma v nekaj letih.

Dars se je sicer že pred leti lotil preureditve čelnih cestninskih postaj, pri čemer je odstranil le sredinske otoke. Tako so bile do novembra 2013 preurejene prometno najbolj obremenjene cestninske postaje Log in Videž (primorska avtocesta), Torovo (gorenjska avtocesta), Dob (dolenjska avtocesta), Kompolje, Tepanje in Pesnica (štajerska avtocesta).

Pretočnost prometa skozi preurejene cestninske postaje se je izboljšala; vinjetna vozila namreč skozi cestninsko postajo vozijo po dveh pasovih, pri čemer je hitrost pri prečkanju omejena. Povsem brez ovir bo promet stekel šele po popolni odstranitvi cestninskih postaj. Trenutno je v zaključni fazi izdelava projektov za rušitev in preureditev cestninskih postaj vključno s platoji, so za STA pojasnili na Darsu.

Popolna odstranitev cestninskih postaj bo sicer precej velik finančni zalogaj. Po Darsovih izračunih izpred nekaj let naj bi stala približno 28 milijonov evrov. Kot pravijo v družbi, ta cena izhaja iz izdelane idejne zasnove rušenja in ureditve dveh tipičnih cestninskih postaj – ene čelne in ene stranske. Cena se bo sicer oblikovala na javnih razpisih za oddajo del rušenja in ureditve cestninskih platojev.

Čelnih cestninskih postaj je skupaj 15. Cestninska postaja Hrušica bo ostala, saj se tam plačuje predornina za Karavanke (tudi na avstrijski strani predora je taka cestninska postaja), dve čelni cestninski postaji, Dragotinci na pomurski avtocesti in Prepolje na podravski avtocesti, pa sta začeli obratovati po uvedbi vinjet in tako obsežnih posegov ne bo treba opraviti. Poleg čelnih je še 19 cestninskih postaj na priključkih.

Dars pričakuje, da bo elektronsko cestninjenje za tovorna vozila v Sloveniji vzpostavljeno jeseni prihodnje leto. Pred dnevi je državna revizijska komisija zavrnila pritožbe vseh treh neizbranih ponudnikov za izvedbo elektronskega cestninjenja in tako omogočila, da Dars pogodbo sklene s konzorcijem Telekoma Slovenije in norveške družbe Q-Free.

Ponudbena vrednost omenjenega konzorcija znaša 99,99 milijona evrov brez DDV (slabih 122 milijonov evrov z DDV). V Q-Free so napovedali, da bodo pogodbo z Darsom sklenili v kratkem, Dars pa cilja na sklenitev pogodbe najpozneje do konca septembra. Sistem za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku mora biti vzpostavljen v enem letu od sklenitve pogodbe.

Gre za mikrovalovni sistem cestninjenja na frekvenci 5,8 GHz. Cestninski portali bodo na 126 lokacijah na slovenskem avtocestnem sistemu, od teh jih bo 15 dodatno opremljenih še z napravami za stacionarni cestninski nadzor. Z opremo za nadzor elektronskega cestninjenja pa bodo opremljena tudi vsa vozila Darsovega cestninskega nadzora, pojasnjujejo na Darsu.

Glede na to, da se že v obstoječem sistemu cestninjenja cestnina za težka vozila (vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase) plačuje po prevozni razdalji, določeni za vsako cestninsko postajo posebej, se stroški plačevanja cestnine ob nespremenjeni izhodiščni ceni za kilometer prevozne razdalje po zagotovilih Darsa ne bi smeli bistveno spremeniti.

Dars sicer ocenjuje, da bodo prihodki od cestninjenja težkih vozil v novem cestninskem sistemu višji za približno 8,5 odstotka oz. 15 milijonov evrov letno, predvsem na račun cestninjenja tistih odsekov, ki v obstoječem sistemu niso cestninjeni. Težka vozila se v prostem prometnem toku, podobno kot bo to uvedeno v Sloveniji, cestninijo npr. v Avstriji, Nemčiji, na Slovaškem in Češkem.