Kakšen je mandat komisije, kakšni so njeni cilji? "Za začetek je pomembno razlikovati med pranjem denarja, ki ima namen prikriti izvor denarja, ker ta izhaja iz recimo trgovine z mamili ali katerih drugih kriminalnih dejavnosti, in klasičnim utajevanjem davka, kjer podjetja prenašajo svoje sedeže in poslovanje v države ali na območja, kjer se lahko izognejo plačilu davka. Odbor ni policijski ali tožilski organ, vseeno pa ima velike pristojnosti. Ima pooblastila, da pokliče ljudi na zaslišanje, postavlja vprašanja, zahteva podatke in podaja predloge za spremembo zakonodaje. Zavedati se moramo, da ta odbor ne more preprečiti ali odpraviti vseh davčnih nepravilnosti. Nikoli se ne bo mogoče popolnoma izogniti temu, da podjetja stremijo k plačilu čim manj ali nič davka, lahko pa naredimo veliko, da zapremo možnosti davčnim utajevalcem. Za zdaj namreč zakonodaja pod krinko davčne tajnosti in varovanja osebnih podatkov omogoča veliko skrivanja. Če bo odbor na koncu svojega mandata predlagal spremembe zakonodaje, ki bodo odpravile te pomanjkljivosti, je bil namen dosežen." Kakšne so ugotovitve komisije do zdaj? "Preiskovalni odbor je v slabem letu svojega delovanja organiziral vrsto dogodkov, od zaslišanj do raziskovalnih misij, pogovorov s številnimi vpletenimi akterji in opravil nekaj strokovnih raziskav. Prav tako je vsem državam članicam EU in tudi Evropski komisiji poslal poziv za predložitev dokumentacije, povezane z delovanjem davčnih sistemov. Enotno mnenje je, da so panamski dokumenti le vrh ledene gore. Mossack Fonseca še zdaleč ni največja odvetniška družba v delovanju offshore podjetij, zato lahko predvidevamo, da je tovrstnih aktivnosti še ogromno. Potrebujemo celosten pristop, ki bo vplival na vse, ne le na tiste, ki so že bili odkriti. Dejstvo je, da tisti, ki želijo oprati denar ali pa ga samo skriti pred svojimi davčnimi organi, ne morejo delovati sami. Potrebujejo pomočnike. Brez davčnosvetovalnih družb, odvetnikov in bank bi bili izgubljeni. To pomeni, da