V prav posebno veselje mi je, ko pišem o mladih, ki jih spremljam vse od osnovnošolskih klopi. Tudi z Moniko Sobočan iz Gomilice sva se srečali že pred približno desetimi leti. Ker je bila kot dijakinja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer zelo prizadevna kot debaterka in aktivna na področju mednarodnega sodelovanja, odlično pa je obvladala tudi tuje jezike, je bilo za mnoge nemajhno presenečenje, da se po končani srednji šoli ni odločila za družboslovno smer študija, temveč za študij medicine na Univerzi v Mariboru. "Kolebala sem med študijem mednarodnih odnosov in medicino. Vse do zadnjega mi ni bilo jasno, kaj in kako naj se odločim. A imela sem odlično profesorico kemije na ljutomerski gimnaziji. Super je bila, sicer zahtevna, ampak vseeno me je uspela navdušiti za znanstvenoraziskovalno delo. Čeprav nisem bila med najboljšimi v tisti generaciji, sem imela vseeno dovolj točk, da sem se lahko vpisala, kamor sem želela," je povedala Monika Sobočan. Očitno se je odločila pravilno, kajti prav raziskovalno delo je tisto, ki jo najbolj zaznamuje in zaradi katerega je tudi prejela najvišjo Perlachovo nagrado Univerze v Mariboru za celotno študijsko obdobje. Pravzaprav je njen opus raziskovalnega dela tako bogat, da je močno presegla zahtevane pogoje (namesto dveh strokovnih člankov jih je imela napisanih kar šest). Darja Remškar, diplomirana kulturologinja: "Moniko poznam že dobrih deset let. Že od nekdaj je bila izjemno ambiciozna in pri zastavljenih ciljih je vztrajala, dokler jih ni dosegla. Kar mi je pri njej bilo zmeraj všeč, je to, da je po doseženem cilju imela v mislih že nov izziv. O njenem karakterju največ pove dejstvo, da nikoli ne obupa. Sicer menim, da bi lahko v mlajših letih več uživala, vendar jo je njena delovna etika pripeljala do tega, kjer je sedaj." Zalika Klemenc Ketiš, profesorica in mentorica: "Monika je izredno samoiniciativna študentka, z veliko idejami, ki jih je sposobna implementirati tudi v prakso. Je dobra organizatorka in obvlada uspešn