V Gibanju za otroke in družine, ki se je prvo oglasilo v javnosti s to zamislijo, niso skrivali, da je njihov predlog konkretno spodbudil primer koroških dečkov.

Nabiranje političnih točk na račun družinske tragedije

Gotovo se zelo veliko dedkov in babic lahko poistoveti s strašno bolečino ob misli, da bi se njihovemu otroku kaj zgodilo, potem bi pa njihovi ljubi vnučki pristali v domu nekih tujih ljudi, namesto da bi bili oni tisti, ki bi skrbeli zanje.

Gibanje za otroke in družine je (vsaj za zdaj še) del civilne družbe, ki si lahko privošči predlaganje sprememb zakonodaje zaradi enega primera. Za zakonodajno ali izvršno vejo oblasti pa ni primerno, da bi jo pri postavljanju družbenih pravil vodila posamezna zgodba, pri kateri konkretne okoliščine javnosti niso znane in kjer problem ni povezan niti s skrbništvom, kaj šele s kako željo po posvojitvi, temveč bi bila stara starša rada rejnika.

Skrbništvo da, posvojitev ne

“Takšna ureditev bi torej enemu paru starih staršev priznala pravice staršev, drugemu paru pa izbrisala vse pravice, ki jih sicer imata do svojih vnukov,” so opomnili pri varuhu, kjer so ocenili, da je predlagana ureditev neprimerna in diskriminatorna.

Pomisleke številnih strokovnjakov proti takšni ureditvi je pred dnevi strnila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Cilje, ki jih zasleduje predlog, bi lahko po mnenju varuhinje, ki ji pritrjuje tako strokovna kot del laične javnosti, dosegli z zakonsko opredelitvijo, da imajo stari starši v primerih, ko vnuki ostanejo brez staršev, prednost pri izvajanju varstva in vzgoje ali pri dodelitvi rejništva. Država in njene institucije pa naj delujejo tako, da bo javnost verjela, da je vse usmerjeno v korist otrokom, sklene komentatorka.