Čebelam samotarkam so sicer v Ljubljani namenjeni trije čebelniki, je pojasnil Luka Šparl iz Krajinskega park Tivoli, Rožnik in Šišenski Hrib. V Tivoliju stoji ob rastlinjaku, po eden pa sta še ob Vojkovi cesti in v Podutiku, je Šparl povedal ob robu ogleda čebelnika, ki so se ga udeležili minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč ter ljubljanski župan Zoran Janković.
“Za razliko od čebelnjaka, ki je namenjen medonosnim čebelam, je čebelnik namenjen čebelam samotarkam,” je pojasnil Šparl. V Sloveniji je prepoznanih 562 različnih vrst čebel samotark, med njimi je 35 vrst čmrljev. Čebele samotarke so zelo pomembne za opraševanje, je poudaril.
Bistveno vlogo imajo predvsem tam, kjer medonosnih čebel ni ali pa jih je malo. Danilo Bevk iz Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani pa je ob tem poudaril, da imajo divje čebele težavo s pomanjkanjem primernih mest za gnezdenje. Črmlji gnezdijo pri ali v tleh, gnezda pa jim danes pogosto poteptajo kmetijski stroji. Čebele samotarke pa so včasih gnezdile v slamnatih strehah in v luknjah v lesu, ki je bil gradbeni material. “Tega danes ni več, zato jim lahko pomagamo z nadomestnimi gnezdišči,” je pojasnil.
Čebelam poleg pesticidov in bolezni grozi tudi pomanjkanje hrane, je izpostavil Bevk. “Travnike se danes kosi vedno bolj zgodaj, so pa tudi vedno bolj gnojeni, zato čebelam in drugim opraševalcem ne zagotavljajo hrane. Svoje pa so prispevale tudi podnebne spremembe,” je dodal.
V Ljubljani bodo zato nekatere travnike, tudi ob čebelniku v Tivoliju, kosili redkeje, je pojasnila vodja oddelka za varstvo okolja na ljubljanski občini Nataša Jazbinšek Seršen. Nekaj teh travnikov bo znotraj Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski Hrib. Na občini pa spodbujajo tudi postavitev čebelnjakov na strehah. Med, pridelan v Ljubljani, pa je po oceni Jazbinšek Seršenove kakovosten.
Svetovni dan čebel so Združeni narodi na pobudo Slovenije razglasili leta 2017. “Gre za zelo pomemben dosežek Slovenije v preteklosti,” je ocenil minister Vizjak. Kot je dodal, sta tako čebela kot Slovenija po velikosti med manjšimi državami in živalmi. “A sta po idejah, željah in ambicijah veliki,” je dejal. Čebelarstvo je po njegovih besedah tudi pomembna gospodarska panoga. Napovedal je, da bo ministrstvo z aktivnostmi in ukrepi pripomoglo k utrditvi čebelarstva.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Noč je spomnil, da so pomembni tudi ostali opraševalci, ne samo čebele. “Za čebele skrbimo čebelarji. Če bodo pogoji zanje dobri, bodo tudi za ostale opraševalce,” dodaja.
Opozoril je tudi, da so ministrstvu že večkrat predlagali, da bi se iz podnebnega sklada namenilo sredstva za zelene strehe. “Zelene, cvetoče strehe so prihodnost,” je dejal Noč. Na ministrstvo pa so naslovili tudi pobudo, da bi Slovenija novorojenčkom podarila sadiko lipo, ki je simbol slovenstva in je tudi zelo medovito drevo.
V ljubljanski mestni hiši pa danes odpirajo tudi razstavo o čebelarstvu in z njim povezanimi izzivi oblikovanja.
